Marca sprejeti zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 je direktorjem zaporov omogočil, da so lahko za namene preprečevanja epidemije obsojencu za en mesec (z možnostjo podaljšanja) prekinili prestajanje zaporne kazni, če pri tem niso obstajali varnostni zadržki. Osebo so lahko tudi izpustili na prostost, če je imela do konca kazni manj kot šest mesecev in če za to ni bilo varnostnih zadržkov.
Na podlagi teh določb so v času epidemije predčasni odpust odobrili 79 zapornikom, 214 pa so izdali odločbe o začasni prekinitvi kazni zapora.
Do nedelje bi se moralo po okvirnih podatkih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v zapor vrniti okoli 150 zapornikov, česar pa štirje niso naredili. Zoper njih so zato uvedli postopek za razpis tiralice in na tak način enega obsojenca že privedli nazaj.
Povsem natančno število oseb, ki bi se morale do določenega dneva vrniti nazaj v zapor, je sicer po pojasnilih uprave težko navesti, saj se odločbe o prekinitvi kazni iztečejo na različne datume, tudi obsojenci jih prevzemajo različno.
Zdaj, ko je epidemije uradno konec, bodo sicer direktorji odločbe o vrnitvi poslali vsem tistim, ki bi se jim začasna prekinitev iztekla po 31. maju. Po zakonu mora namreč direktor zapora v treh delovnih dneh od ugotovitve, da so prenehali razlogi za prekinitev, izdati odločbo o nadaljevanju prestajanja kazni.
Na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so nam sredi maja povedali, da bodo pri vračanju obsojencev v zavode upoštevali vsa priporočila, ki so jih pridobili s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ključni bodo preventivni ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe, preventivna karantena ob prihodu v zavod pa po navodilih NIJZ ne bo več potrebna.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.