Ko gre za obvladovanje novega koronavirusa, ima na Švedskem vse vajeti v rokah tamkajšnji nacionalni inštitut za javno zdravje, razlaga Bercetova: "Nikoli ni nobenega ukrepa naredila vlada sama, ne da bi se o tem posvetovala z nacionalnim inštitutom za javno zdravje."
So pa njihovi ukrepi drugačni od tistih, za katere se je večinoma odločil preostanek sveta. "Vodilni epidemiolog Anders Tegnell je od začetka marca naprej govoril, da je treba uvesti takšne ukrepe, ki bodo lahko konsistentni, da bodo lahko veljali na dolgi rok. Ves čas je poudarjal, da morajo biti ukrepi takšni, da jih bomo ljudje lahko sprejeli za svoje in v skladu z njimi tudi živeli."
So različna mnenja, ni pa tako burne razprave pristašev različnih teorij
Ukrepi, ki so v veljavi, se od marca niso veliko spreminjali. "Prišlo je le do rahljanja enega od ukrepov, in sicer so spet dovoljeni obiski v domovih za starejše občane."
"Sicer pa se šole za otroke do 16 let nikoli niso zaprle, prav tako se niso nikoli zaprle telovadnice, gostilne, trgovine, nikoli niti nismo začeli široko uporabo zaščitnih mask." Za slednje se tamkajšnji pristojni niso odločili iz prav posebnega razloga: "Pravijo, da se bojijo, da bi, če bi vsem priporočali maske, ljudje pozabili na preostale ukrepe, ki so pomembnejši. Najbolj pomembno je, da če si bolan, ostaneš doma, da držiš distanco dveh metrov do sočloveka, pomembna je higiena rok." Lahko pa se za strožje ukrepe na primer odločijo delodajalci. Prav tako obstaja verjetnost, da se bodo za maske odločili v primeru lokalnih izbruhov.
Ukrepi po svetu vedno vzbudijo živahno razpravo: "Sem splošna zdravnica, tako da moje mnenje ne šteje in ni odločilno. Moram pa reči, da so ukrepi prinesli rezultate. Švedska je trenutno med evropskimi državami, kjer so potrdili najmanj novih okužb, tukaj se trenutno o drugem valu ne govori."
"Nasprotovanja pristopu obvladovanja novega koronavirusa smo imeli tudi na Švedskem, predvsem, ker se je strategija Švedske na začetku tako zelo razlikovala od ukrepov drugih držav. Mnenja so bila deljena tako znotraj stroke kot med ljudmi. Vendar se je na koncu vzpostavilo zaupanje v odločitve tukajšnjega inštituta za javno zdravje. Ljudje vidijo, da sledenje ukrepom prinaša rezultate. Mislim pa, da tako burne razprave, kot jo vidim v Sloveniji, med nosilci različnih teorij na Švedskem nisem opazila."
Neetičen pristop? Švedi so mu stopili v bran, pristojnim zaupajo
Pa čeprav so številni, tudi WHO, pod vprašaj postavljali etičnost švedskega pristopa. "Imam občutek, da se na Švedskem ljudje ne ukvarjajo toliko s tem, kako bi vplivali na švedsko strategijo zajezitve. Mislim, da vlada zaupanje med ljudmi do odločevalcev, do vlade in inštituta za javno zdravje. Lahko so posamezniki seveda imeli pomisleke, lahko še vedno razmišljajo in ravnajo drugače, ni pa toliko tega, da bi se vsak vtikal v to, kakšna bo politika zajezitve epidemije." Kar je pri nas priljubljena aktivnost. "Teorij zarote tukaj ni, če že, jih dobim iz Slovenije," pravi sogovornica.
In na dolgi rok se bodo švedski ukrepi morda izkazali za učinkovite, saj na Švedskem ni naraščajočega upora proti pristojnim, s katerim se soočajo številne druge države, to pa otežuje boj proti virusu. "Ukrepi, ki jih imamo na Švedskem, mislim, da niso posegli v naše osnovne človekove pravice na ta način, da bi kdor koli dobil občutek, da se stvari prikrivajo, da se epidemijo uporablja za druge razloge."
Švedski pristop seveda ni minil brez žrtev. Umrlo je več kot 5.800 ljudi. Čeprav niso imeli karantene, je švedsko gospodarstvo vseeno prizadeto. Ljudje so se z virusom osebno srečali in tudi to vpliva na njihovo bolj odgovorno vedenje. "Vsi imamo izkušnjo z bolniki, ki so imeli koronavirus, mogoče s svojci, ki so žal izgubili življenje, tako da koronavirus je bil zelo prisoten med nami. Nimamo nobenega razloga, da bi mislili, da se nam kar koli prikriva."
Pristojni so se tudi odločili za odkrito in intenzivno komunikacijo. "Inštitut za javno zdravje si je s tem pridobil veliko zaupanja. Ker je njihova retorika zelo prijazna do ljudi, mislim, da so ljudje te ukrepe ponotranjili in ugotovili, da ima vsak od nas odgovornost, da nam bo skupaj uspelo. Takšen je tudi slogan boja."
Ob izbruhu bolezni pa so do izraza prišle osebnostne lastnosti Švedov, ki so bile v švedski družbi prisotne že pred covidom-19. "Na Švedskem vlada en velik občutek odgovornosti do sočloveka in do družbe. Ljudje razumejo, da je njihova odgovornost, če se ne držijo pravil. Mislim, da smo stopili skupaj in se držimo pravil. Seveda pa se, kot vedno, najdejo posamezniki, ki jih v nobeni situaciji ne bodo upoštevali. Ampak na splošno Švedi zaupajo v svoje inštitucije."
Zdravstvo ni klecnilo, skuša pa skrajšati nastale čakalne dobe
Medtem ko je pri nas novi koronavirus ohromil zdravstvo in je pri tem bolj ali manj ostalo, je na Švedskem nekoliko drugače. "Na začetku smo se soočali s tem, da smo si morali zagotoviti dovolj zaščitne opreme, zdaj je imamo dovolj. Soočali smo se s tem, kako organizirati delo na primarnem nivoju, da smo lahko poskrbeli za vse različne bolnike. Opazili smo, da v določenem obdobju treh ali štirih tednov, bolniki, ki so imeli recimo težave s srcem, niso upali vzpostaviti stika z zdravstvom, ker so se bali okužbe, zato smo ljudi aktivno spodbujali, da iščejo pomoč. Mislim, da smo dostopnost na primernem nivoju dobro ohranili za vse bolnike in ne samo za bolnike s covidom. Trenutno imamo v vsakem zdravstvenem domu oddelke za okužbo dihal, kjer pregledujemo vse bolnike, ki imajo prehladna obolenja, bolnike, ki nimajo prehladnih obolenj pa obravnavamo kot prej. Imeli smo sicer veliko podporo vodstev, da so lahko ljudje z zdravstvenimi težavami prišli do ustrezne oskrbe, prav so nam bili v pomoč sodobni načini komunikacije. Tako da mislim, da zdravstvo ni bilo nikoli povsem ohromljeno, čeprav pa je bilo obdobje, ko so bile ustavljene vse nenujne operacije. Vendar so se že avgusta vse operacije znova začele opravljati normalno in trenutno se zdravstvo ukvarja s krajšanjem čakalnih dob, ki so nastale."
Sogovornica meni, da na Švedskem vlada pozitivno ozračje. "Ne vlada panika, ni ustrahovanja, mislim, da je Švedska na morebitni drugi val veliko bolje pripravljena. Nacionalni inštitut za zdravje nas redno obvešča o dogajanju v svetu, na Švedskem, o morebitnih ukrepih ... Mislim, da to ljudem vliva zaupanje, mirnost in pozitiven pogled v prihodnost."
KOMENTARJI (470)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.