Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bo moralo pomoč vračati kar 39 odstotkov podjetij, ki so zanjo zaprosila, saj ne bodo izpolnila vseh pogojev za prejem državne pomoči. Denimo, da so imeli manj kot 10-odstotni izpad prometa glede na leto 2019. Takšen je bil namreč pogoj drugega protikoronskega paketa, če je hotelo podjetje zaprositi za subvencijo za nadomestilo plač zaposlenih, ki so jih dali na čakanje na delo doma. S PKP 5 je gospodarsko ministrstvo te pogoje še zaostrilo in za prejem pomoči je bil potreben 20-odstotni upad prometa. A te odločbe šele pridejo.
"Po naših ocenah je ta številka (39 odstotkov, op. a) celo višja, zadeva pa podjetnike in obrtnike iz različnih panog," pravijo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
"Številni so zaprosili za državno pomoč, saj niso mogli vedeti, kakšna bo situacija. Ključni cilj je bil, da obdržijo delovna mesta. Zdi se nam nepošteno, da bi morali sedaj vračati ta sredstva, saj potem tu ne gre za državno pomoč, ampak za kratkoročno posojilo s strani države," je bil za našo spletno stran kritičen predsednik OZS Branko Meh. "Naše mnenje je, da ne smemo kaznovati tistih, ki so z različnimi prijemi (na primer s prodajo prek spleta, dostava ali prevzem) skušali vsaj delno pokriti izgubo zaradi zaprtja in ohraniti stik s strankami. Poleg tega si niso sami krivi, da niso smeli poslovati, saj jim je bilo to z odlokom prepovedano ali omejeno," je še dodal.
Po njegovih besedah je velik problem zlasti pri tistih podjetjih, ki imajo osnovno dejavnost in poleg še eno ali dve drugi. Primer: Mesarstvo ima poleg še gostilno, ki je bila z odlokom zaprta. "Mesarstvo je imelo manj kot 20-odstotni upad prometa v letu 2020, zato do pomoči ni bila upravičena niti gostinska dejavnost, ki pa je bila z odlokom v celoti zaprta. Upošteva se namreč celoten promet podjetja, torej obeh dejavnosti. Mesarstvo je tako 'zalagalo' stroške plač delavcem v gostinski dejavnosti, zato da bi obdržalo delovna mesta. Ali pa so prejeli pomoč države, ki jo bodo morali sedaj vrniti," je pojasnil Meh. Zato v OZS zahtevajo individualno obravnavo posameznih podjetij, in sicer v smeri, da bi lahko ločili poslovanje po stroškovnih mestih. "Tako bi bilo denimo to podjetje upravičeno do državne pomoči za gostinsko dejavnost. Takšnih primerov, torej z več dejavnostmi, je po naših ocenah veliko," je opozoril.
Finančna svetovalka opozarja: Nastalo bo ogromno socialnih stisk
Da vse več podjetnikov zadnje dni dobiva odločbe Finančne uprave, da morajo vrniti pomoč, ki so jo prejeli v prvem valu epidemije, so v sredo poročali tudi v oddaji Svet.
Predstavili so zgodbo gostinca Roka Rožmana, ki ima na železniški postaji v Brežicah gostinski lokal Peron. Poleg gostinstva ima pri istem podjetju registrirano tudi dejavnost prevozništva. Lani, ko se je začela epidemija, je vrata lokala zaprl. Prihodek iz te dejavnosti je bil v celotnem letu občutno nižji. Natakarici je dal na čakanje in zaprosil za subvencijo. A zdaj Furs vso subvencijo, ki znaša več kot 6000 evrov, zahteva nazaj. "Res se nam je povečal promet pri prevozništvu, ampak ko sem dal natakarici marca na čakanje, nisem mogel vedeti, kakšen promet bom imel ob koncu leta," je za oddajo povedal Rožman.
Natakarici bi takrat lahko odpustil in prepustil državi, a ju ni. Pri obeh dejavnostih je imel skupno za okoli šest odstotkov manjši promet. Poleg tega ni niti vedel niti ni mogel predvideti, da bo šlo prevozništvu proti koncu leta bolje. "Težava ni v tem, da zdaj tega ne bi mogli vrniti, a neumno se mi zdi, da se na eni strani promet poveča in da moram drugo dejavnost s tem pokrivati, ker ne smem delati," je izpostavil Rožman.
Vera Krivec, finančna svetovalka, ki se ukvarja s finančno sanacijo podjetij v težavah, pa je za oddajo Svet opozorila, da prejema na stotine klicev obupanih malih podjetnikov, ki tega denarja v roku 30 dni nimajo od kod vzeti. Fursova izvršba pa je najučinkovitejša blokada računa takoj po izteku roka za plačilo. "Nastalo bo ogromno socialnih stisk, več bo razpadov družin in vzeti jim bodo domovi," je bila jasna Krivčeva. Zato državo poziva, naj v PKP 9 popravi to za nazaj, tako da ta dolg ali izbriše ali pa dejavnosti, ki so bile prisilno zaprte, obravnava ločeno od drugih, četudi so bile pod eno davčno številko oziroma enim podjetjem.
KOMENTARJI (379)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.