Projekcije širjenja covida-19 v Sloveniji: v tednu dni smo lahko v 'rdečem'

Na Institutu Jožef Stefan (IJS) ocenjujejo, da se okužbe z novim koronavirusom širijo s podvojitvenim časom 8,2 dneva ob štirih uvoženih primerih na dan. Reprodukcijsko število (R) je namreč spet naraslo, trenutno znaša 1,81, kar ne obeta nič dobrega, še posebej, ker so številke že tako velike.

Razloge za naraščanje R bi po mnenju raziskovalcev šlo iskati v začetku študijskega leta, jesenskem vremenu, ki s seboj posledično prinaša zadrževanje v zaprtih prostorih, ter v preseženih kapacitetah epidemiološkega zajezevanja. Slednje bi pomenile pozitivno povratno zanko razmaha epidemije (več pozitivnih → bolj presežena epi kapaciteta → še več pozitivnih ...), kar bi močno povečalo R, navajajo na IJS.

"Kaj se dogaja z R in pri kateri vrednosti se bo ustalil, se bo izkristaliziralo v naslednjih dneh. Nakazuje se, da R leze proti 1,85 (podvojitveni čas 8,0 dni). Dokler se R ne bo ustalil, bo negotovost podanih napovedi velika," razlagajo na institutu. Ker je bilo današnje dnevno število pozitivnih testov manjše od 290, je R sicer nekoliko padel, podvojitveni čas pa nekoliko narasel. (Če bi bilo višje od 290, bi bilo ravno obratno.)

Kot vse kaže, ključni obrambni zid pred širjenjem covida-19 (epidemiološka služba) več ne zdrži enormnega pritiska virusa in začenja popuščati ter vse bolj puščati, kar se odraža v hitrem naraščanju R in krajšanju podvojitvenega časa, pravijo znanstveniki. "Najlepša hvala epidemiologom, da so nas tako dolgo in tako dobro ščitili pred virusom. Zdaj bo njihovo delo bistveno manj učinkovito, ker se obrambni zid vse bolj ruši, čeprav se še naprej maksimalno trudijo," dodajajo.

Slovence pa ob tem še toliko bolj prosijo za odgovorno ravnanje in sporočajo sledeče: "Če družba kot celota ne bomo uspeli bistveno zmanjšati širjenja covida z odgovornim ravnanjem vseh, ne vidimo razloga, zakaj razvoj epidemije ne bi sledil predstavljenim neugodnim krivuljam. Če nam epidemije ne bo uspelo pravočasno ustaviti, nas bo ustavila ona, kajti naraščajoče eksponentne funkcije se ne da premagati."

Na IJS sicer upajo, "da bomo tokrat dovolj zreli in pametni, da se bomo znali sami 'spraviti dol' z eksponentno naraščajoče krivulje, drugače nam bo morala spet pomagati država z ukrepi". Kot razlagajo, bo epidemija namreč začela pojenjati, če bo R manjši od 0,95 (ob štiri uvoženih primerih na dan), kar lahko predvidoma dosežemo že z doslednim izvajanjem preprostih samozaščitnih ukrepov (če jih bomo izvajali vsi in vedno). "Čuvajte se, kajti verjetnost, da srečate kužno osebo, je že znatna," poudarjajo.

Napoved razvoja epidemije

Kriteriji za rdeč seznam ukrepov v drugem valu bodo predvidoma preseženi ob sledečih datumih (potrditev je sicer dan kasneje, ko so znani podatki za prejšnji dan):
>140 14/100.000: že preseženo 9. oktobra
>250 hospitaliziranih: 17. oktober
>50 na intenzivni: 19. oktober

Raziskovalci so sicer v napovedi za pozitivne teste in bolnišnice zelo optimistično predpostavili, da bodo novi ukrepi (z 'ukrepi' so mišljeni ukrepi in njihovo izvajanje) z 9. oktobrom dovolj učinkoviti in bodo uspeli R spustiti na 0,9, do takrat pa bo epidemija sledila trenutni dinamiki z R=1,8 in štirimi uvoženimi primeri na dan. "V tem primeru bo število dnevnih pozitivnih testov v prihodnjem obdobju fluktuiralo v območju od 100 do 700 okoli trenutne povprečne vrednosti 396, ki bo sprva še naraščala in nato začela padati," pojasnjujejo.

V prognozi za bolnišnice so predstavljeni tudi scenariji za primer, da novi ukrepi ne bodo prijeli (po 9. oktobru še naprej R=1,8), scenarij z R=1,1 po 9. oktobru in konservativen scenarij, kjer imamo že zdaj R=2. "Namen predstavitve različnih scenarijev je, da se seznanimo z negotovostmi in karakterističnimi časi," dodajajo.

Še prognoza na osnovi epidemioloških podatkov (stanje 4. oktober), ki jih tedensko objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). S slike spodaj je razvidno, da naraščajo vse kategorije. Kategoriji 'vsi' in 'lokalni vir' naraščata še vedno vse hitreje (črna in rdeča krivulja se krivita v smeri navzgor), kar nakazuje, da imamo (verjetno) eksponentno rast, kar je slabo.

Iz tabele spodaj (stanje 29. september 2020) pa je razvidno, da je smrtnost po starostnih kategorijah v drugem valu epidemije glede na pozitivne teste približno 50 odstotkov manjša kot v prvem valu (upoštevan je tipičen dvotedenski časovni zamik od pozitivnega testa do smrti), predvidoma zaradi boljšega zdravljenja, še razlagajo na Institutu Jožef Stefan.