Opozicija zahteva sproščanje ukrepov v izobraževanju

Politika vlade Janeza Janše je na področju šolanja in izobraževanja med epidemijo neučinkovita, zgrešena in nekonsistentna, pravijo v opozicijskih strankah, kjer sklicujejo nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, na kateri bodo od vlade zahtevali, naj pri postopnem sproščanju javnega življenja med prvimi sprosti omejevalne ukrepe na področju vzgoje in izobraževanja, dovoli odprtje šol in zavodov in zagotovi nemoteno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. 

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je sicer napovedala, da se bo po idealnem načrtu prva triada v osnovne šole vrnila takoj po božično-novoletnih praznikih. Potrdila je tudi, da matura v letošnjem šolskem letu bo potekala, a bo nekoliko prilagojena. Dijaki in dijakinje se sicer zaradi slabe epidemiološke slike v državi šolajo na daljavo.

Kot je povedal poslanec Levice Željko Cigler, želijo s sklicem nujne seje utemeljeno, s pomočjo stroke, staršev in ne nazadnje otrok, doseči, da vlada s 4. januarjem odpre izobraževalne ustanove. Ob vsem, kar se zdaj dogaja v državi, je zaprtje izobraževalnih ustanov izjemna škoda, ki se povzroča otrokom. Vladi zato predlagajo, da začne ustanavljati pogoje za takojšnje odprtje šol, najprej za otroke s posebnimi potrebami in otroke prve triade. Analize doma in v tujini so pokazale, da niso problematični, tihi prenašalci otroci, ampak da se te zadeve širijo z območij proizvodnje, kjer so stiki med ljudmi pogosti, intenzivni in ni dovolj ukrepov. Zato utemeljeno zahtevajo, da vlada zagotovi pogoje za odprtje izobraževalnih ustanov.

Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) meni, da so izkušnje, ki smo jih pridobili iz prvega in drugega vala, tiste, ki jih ne smemo ponoviti. Šole ne smejo biti zaprte, ker delamo nepopravljivo škodo šolarjem. Kot pravi, morajo ponovno predebatirati modele šolanja in se skupaj odločiti za najboljšega, skupaj s strokovnjaki in epidemiologi. Po njenem mnenju je model C takšen, ki bi ga lahko uvedli, sicer pa meni, da bi lahko naredili tudi kakšen nov model. O tem se je treba pogovoriti in najti rešitev, da bo dobra za naše otroke, je poudarila.

Poslanec SD Marko Koprivc pa meni, da bi moralo biti šolstvo ena ključnih prioritet tudi v času te krize. Kot je pojasnil, so se trgovine odprle zaradi lobiranja trgovcev pri premierju, enako se je zgodilo z verskimi obredi, pravi in se sprašuje, kdo bi moral priti k Janezu Janši, da bi se začelo vsaj razmišljati o odpiranju šol. "Očitno je zadnja skrb te vlade šolstvo in naša mladina." Ni problematično le to, da so šole zaprte, ampak to, da ni nobenih jasnih navodil in informacij, kakšni so načrti v zvezi s tem, še pravi. Vodilo bi moralo biti, da se šole zapirajo zadnje in odpirajo prve, a pri nas je ravno nasprotno, še poudarja. 

Zahteve Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poziva vlado, da pri postopnem sproščanju javnega življenja med prvimi sprosti omejevalne ukrepe na področju vzgoje in izobraževanja. Zavodi za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje naj se za otroke in mladostnike vseh starosti odprejo prvi, in sicer postopno od najnižjih do najvišjih razredov. Prav tako zahteva, da vlada nemudoma zagotovi nemoteno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ter dovoli odprtje šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. 

Zagotoviti mora tudi ustrezno strokovno, organizacijsko, kadrovsko in infrastrukturno podporo za varen zagon vzgoje in izobraževanja s 4. januarjem 2021 v vrtcih, prvih štirih razredih osnovnih šol ter za učence in dijake v zadnjem letu izobraževalnega programa. Hkrati pa mora, v primeru ponovnega izvajanja izobraževanja na daljavo oziroma izvajanja takšnega izobraževanja samo za določene skupine otrok in mladostnikov (denimo za rizične skupine), v sodelovanju s stroko in zaposlenimi na področju vzgoje in izobraževanja zastaviti poenotene obvezujoče smernice glede organizacije dela, prilagojenega obsega učnega programa za izobraževanje na daljavo in izobraževanje učiteljev za delo s potrebno programsko opremo za izvajanje izobraževanja na daljavo, še preden se izobraževanje na daljavo začne. Učiteljem in učencem naj zagotovi dostop do ustrezne infrastrukture, strojne in programske opreme za izobraževanje na daljavo, vnaprej dogovori predvideno časovnico izobraževanja na daljavo in vnaprej napove, ali se bo izvajalo ocenjevanje v obdobju izobraževanje na daljavo ali ne. 

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino vlado še poziva, da v primeru izvajanja izobraževanja na daljavo zagotovi, da se staršem ali skrbnikom v gospodinjstvu, kjer se otrok ali mladostnik izobražuje na daljavo, prizna delovna aktivnost v obsegu več kot 128 ur mesečno ter da se staršem, ki so odsotni z dela zaradi varstva otroka ali mladostnika, ki se šola na daljavo, upravičeni do 100-odstotnega nadomestila plače. Pri odpiranju zavodov za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje pa naj v sodelovanju s predstavniki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju zagotovi, da bodo zaposleni v teh zavodih, ki spadajo v rizične skupine, lahko delali od doma oziroma prejeli ustrezno nadomestilo. Vlada naj zavodom na področju vzgoje in izobraževanja zagotovi dodatna sredstva za organizacijo nadomeščanj učiteljev in drugih delavcev iz rizičnih skupin.