'Družba, ki se bo polarizirala, ne bo imela dobre prihodnosti'

V studijskem delu oddaje so se o tem, kako naprej, z voditeljico Majo Sodja pogovarjali posebni gosti. Dr. Tatjana Avšič Županc, svetovno znana virologinja, je povedala, da je še veliko ovir pri raziskovanju protiteles. Kot je dejala, je zelo pomembno ugotoviti, ali smo s tem, ko smo se srečali z virusom, imuni in koliko časa traja ta imunost. "Za ostale koronaviruse vemo, da je ta imunost zelo kratkotrajna in da se z njim lahko soočimo večkrat v isti sezoni." Povedala je, da se na tem področju veliko dela, kar je pomembno za razvoj cepiva ter tudi za zdravljenje.

Dr. Beović: Razviti bomo morali nov način življenja

"Potrebno je razviti nek nov način življenja, ki bo omogočil tek vseh dejavnosti ter da na drugi strani ne bomo imeli situacije, kjer ne bo večjega drugega vala okužb," je dejala dr. Bojana Beović, infektologinja in glavna vladna svetovalka za epidemijo covida-19. Glede obiskov športnih in umetniški prireditev pa je povedala, da so gotovo najbolj problematične prireditve z velikimi skupinami ljudi. "Možno bi bilo odpreti gledališča, vendar z manj publike, z maskami in sredstvi za razkuževanje." 

Treba je okrepiti in izboljšati slovensko zdravstvo, meni dr. Beović. Pri tem pa bo morala po njenem mnenju glavno vlogo igrati država. "Potrebno bo dodatno delo vseh zdravnikov. Pametno bi bilo, da gre država v gradnjo zdravstvenih ustanov, ki bi bile videti drugače, bile bolj primerne za zdravnike in paciente. Primanjkuje nam tudi kadra," je opozorila.

V času epidemije se veliko govori tudi o starostnikih, posebej tistih, ki potrebujejo oskrbo in so pravzaprav v prvi bojni liniji. Dr. Renata Salecl, sociologinja in filozofinja, je povedala, da v zadnjih desetih ali dvajsetih letih nismo naredili veliko za starostnike. "Vsega ne smemo prepustiti trgu, na pomoč mora priskočiti država," je dejala.

Potrebujemo novo svetovno ureditev?

Dr. Marko Jaklič, profesor poslovne ekonomije, je povedal, da je najtežje pomagati najbolj ranljivim zaradi polarizacije družbe, v kateri živimo. "Če bi imeli boljši sistem že prej, bi lahko bolje odreagirali. Vprašanje je, ali imamo odporen sistem na šoke, ki bodo v prihodnosti še prihajali. Soočiti se bomo morali z nihanji in ohraniti človeškost. Družba, ki bo polarizirana ne bo imela dobre prihodnosti," je povedal in dodal, da se je znova pokazalo to, kar so mnogi opozarjali že prej, in sicer, da se je neoliberalni kapitalizem izpel.

Zato Jaklič meni, da bo svetovna ureditev morala postati drugačna. Kot je izpostavil, trenutna izvira iz dogovora zmagovalk druge svetovne vojne in je zastarela. "Gre za izzive, ki niso povezani samo s koronavirusom, ampak trkajo na vrata že dalj časa," je povedal ekonomski strokovnjak in dodal, da je čas za investiranje v javni sektor, ki je del rešitve, "pa če govorimo zdravstvu, znanosti, kulturi, izobraževanju". Po njegovem mnenju se je v krizi izkazala podhranjenost javnih sistemov.

Kriza povečuje razlike med evropskimi državami

Države si v času krize predvsem prizadevajo ohraniti delovna mesta in likvidnost gospodarstva. "Ko hiša gori, se nihče ne sprašuje, koliko to stane," je povedal dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik EU in priznal, da trenutno ne obstaja dobra ideja, kako se bo vse skupaj rešilo. "Dolg EU držav se bo povečal na več kot 100 odstotkov. Še posebej v državah, ki so s krizo močneje prizadete. Italija bo tako prišla iz krize še bolj oslabljena. Ta kriza povečuje razlike med evropskimi državami. Tukaj je element solidarnosti ključen, da bo Evropska unija preživela." 

Glede t. i. koronaobveznic je povedal, da bi morala slovenska vlada ta inštrument podpreti. "Moralo bi iti za inštrument, ki bi bil po obsegu relativno omejen in namenjen reševanju krize, do katere je prišlo. V kolikor do rešitve te krize ne bo prišlo, potem se bo težko pogovarjati o drugih stvareh, ki zadevajo EU,"  je priznal dr. Mrak. Izpostavil je še, da so inštrumenti, kot je na primer ESM, na katere igrata Nemčija in Nizozemska, inštrumenti, ki povečujejo razlike med evropskimi državami.

"Krize se ne sme izrabiti za povečanje avtoritarnih teženj nekaterih voditeljev"

"Zamisliti se moramo glede vprašanja demokracije, katere problemi se kažejo nekaj desetletij. Ohraniti moramo svobodo medijev in preprečiti nedovoljene posege v zasebnost. Paziti je treba, da se krize ne izrabi za povečanje avtoritarnih teženj nekaterih voditeljev," pa je med drugim, ko je beseda tekla o svobodi medijev in vlogi demokracije v prihodnosti, povedala dr. Renata Salecl.

Voditeljica oddaje Koronavirus – kako naprej Maja Sodja: "Tudi voditelji v času koronakrize delamo v polnem zagonu in tako kot vsi smo tudi sami v to krizo padli čez noč, z danes na jutri. Sedaj nas zanima vprašanje, kako bomo iz te krize izšli. Bo to tudi z danes na jutri? Najverjetneje ne. Tako kot vedno so v izrednih razmerah ključne verodostojne, prave in kompetentne informacije in za te si prizadevamo, za vse vas."

V ekipi oddaje sta bila Katja Šeruga in Miha Drozg, ki sta pripravila prispevka z zdravstvenega in gospodarskega področja, urednica posebne oddaje o poglobljeni razpravi Koronavirus – kako naprej pa je Suzana Lovec.

Ostanite zdravi.