Antigenski testi: na račun hitrosti se izgubi zanesljivost

Število testiranj na novi koronavirus v Sloveniji v zadnjih dneh dosega mejo, ki je nevzdržna, je na novinarski konferenci v sredo poudaril predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec. Spomladi so dnevno opravili okoli 1000 testov, v zadnjih dneh jih opravijo okoli 7500, kar je največ, kar zmorejo. Zato se bo, kot smo že poročali, v prihodnjih dneh spremenil način testiranja. Načrtuje se uvedba hitrih antigenskih testov, ki so ne le hitrejši, ampak tudi cenejši. To bo v seštevku močno povečalo število opravljenih testov v Sloveniji. 

Kot je pojasnil Petrovec, antigenski testi ne dokazujejo genoma, ampak fizične delčke virusa, ki jih test zazna. Obstajata dve vrsti – hitri in masivno uporabni antigenski testi. "Ti testi so trenutno že na voljo, nekateri z zelo dobrimi referencami. Strokovna skupina je v zadnjih tednih sestavila parametre, po katerih se bo te teste ocenilo. Sestavila je tudi seznam testov, ki so na voljo. Smo nekaj dni pred tem, da se začnejo uporabljati varno in primerno v okoljih," je dejal. 

Antigenski testi so po njegovih besedah že dosegljivi vsem zdravstvenim ustanovam, ki imajo ustrezne laboratorije. "Kar pomeni, da mikrobiološke in molekularne laboratorije razbremenimo velike količine kužnin in omogočimo ljudem, da se bodo lahko testirali blizu kraja, kjer živijo, rezultati pa bodo na voljo v veliko krajšem času." Rezultate bodo bolniki namreč prejeli že znotraj ure ali dveh.

Z uvedbo antigenskih testov se bodo kapacitete testiranja po njegovih napovedih podvojile, računa namreč, da bi lahko opravili vsaj 10.000 dodatnih testov. Dobro pri tem pa je tudi, da trenutno ni videti, da bi bilo pomanjkanje na svetovnem trgu, je dodal. Strokovnjaki, ki spremljajo razvoj teh testov, menijo, da podajo zanesljivo informacijo, ali je oseba kužna. 

Antigenski testi so od molekularnih cenejši za približno tretjino. Petrovec se strinja, da samo testiranje ne ustavi epidemije, a dodaja, da omogoča vpogled. Zato zagovarja stališče, da morajo biti vsa testiranja vključena v enotni sistem poročanja o epidemiji. 

Bregantova: Uporabljali jih bomo kot presejalno orodje

EU vse več poudarka namenja testiranju s hitrimi antigenskimi testi kot dopolnilu standardnim testom PCR. V odgovoru na vprašanje, kakšno je stanje glede teh testov v Sloveniji, je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant danes izpostavila, da so zlati standard še vedno testi PCR, ki pa jih je treba ob tako visokih številkah ohraniti za najbolj ranljive in tiste, ki testiranje najbolj potrebujejo.

Antigenski testi, ki delujejo podobno kot testi nosečnosti, niso enako zanesljivi, je pojasnila. Dolgoročno se zna zgoditi, da bodo ti testi povsem skomercializirani, a v tem hipu jih bomo uporabljali kot presejalno orodje, je še povedala Bregantova, ki sicer enoten pristop Evropske komisije ocenjuje kot zelo dober.

Na vprašanje, ali so ti hitri testi v Sloveniji na voljo, Bregantova odgovarja, da jih imajo, a da se med seboj izjemno razlikujejo, tudi po zanesljivosti. Ob tem pravi, da imajo glede tega še veliko dela in da se dogovarjajo tudi na strokovni skupini o tem, katere teste uporabljati za celotno državo.

Komisija je v sredo napovedala 100 milijonov evrov za nabavo antigenskih testov, ki naj bi jih nato razdelila med članice. O tem, kolikšen bo delež Slovenije, je Bregantova dejala, da to težko komentira, a da se bo verjetno delilo po načelu sorazmernosti.

Kako delujejo antigenski testi?

Antigenski testi so testi, s katerimi določajo sestavine mikroorganizmov v vzorcih. Zasnovani so na različnih principih, zato so njihove analitske zmogljivosti zelo različne. Odvzem vzorca prav tako kot pri klasičnih PCR testih poteka iz nosnožrelne sluznice.

Po besedah Maje Rupnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) pri teh testih ne določajo prisotnosti virusa tako, da bi pomnoževali virusne gene, ki so morebiti prisotni v vzorcu, ampak uporabijo umetno izdelana protitelesa in z njimi iščejo virusne delce pri bolniku. Prednost teh testov je predvsem hitrost, saj je rezultat znan v nekaj minutah. Vendar se na račun hitrosti izgubi zanesljivost.

Na NLZOH navajajo, da ima veliko antigenskih testov zelo slabe analitske zmogljivosti, kar pomeni, da z njimi pridobijo visok delež lažno negativnih in lažno pozitivnih rezultatov. Brez obsežnega preverjanja analitskih sposobnosti antigenskih testov slednjih ni mogoče varno uporabljati v diagnostične namene. Večina testov, ki se jih označuje s pogovornim izrazom hitri testi, spada v skupino antigenskih testov.

V resnici pa, kot opozarjajo na NLZOH, hitri testi pomenijo hitre preiskave, pod kar pa se šteje vsaka laboratorijska preiskava, ki omogoča izvedbo v kratkem času. Gre tako za hitrejše molekularne PCR preiskave ali pa hitre teste, pod katerimi pa v stroki razumejo predvsem hitre antigenske teste.

Kdo bo še napoten na testiranje s PCR testi?

Bolnike sicer na testiranje po besedah Petrovca večinoma napotijo osebni zdravniki, le 20 ali 25 odstotkov testov pride iz bolnišnic ali domov za starejše. "Na vstopnih točkah okoli 60 odstotkov testiranih zelo verjetno ne potrebuje najboljšega testa, ki ga imamo. Pri njih bi lahko z veliko zanesljivostjo potrdili okužbo s testi, ki so v razvoju," je še povedal.

Zato so pripravili nova priporočila, koga testirati in koga ne, ki so jih že poslali tudi primarni ravni, kjer testiranja dejansko izvajajo. Tako naj po novem zdravniki na testiranje napotijo tiste, ki so zboleli s covidom-19 in pri katerih se pričakuje težji potek bolezni, zaradi česar bi lahko bili čez nekaj dni sprejeti v bolnišnico. V to kategorijo po besedah vodje strokovne svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojane Beović sodijo starejši od 60 let, osebe s kroničnimi boleznimi ter imunsko oslabeli. Druga kategorija, za katero je prav tako priporočeno testiranje, pa so osebe, ki še naprej hodijo v službo in imajo veliko stikov z ljudmi, je naštela.

Presoja, ali osebo poslati na test, bo še naprej na osebnem zdravniku, je poudarila. Ob tem je pojasnila, da sam podatek o številu pozitivnih na okužbo z novim koronavirusom ni tako relevanten za odločitve o sprejemanju ali opuščanju ukrepov za omejevanje širjenja epidemije novega koronavirusa. Veliko bolj zgovoren je namreč podatek o številu oseb, ki se zdravijo v bolnišnicah.