Kot poročajo tuji mediji, so se hitro oglasili tako nekateri drugi strokovnjaki, uporabniki Facebooka pa tudi uporabniki množičnih medijev, ki trdijo, da ne gre za hekanje podatkov. Bowles namreč ni pridobival in razširjal katerih koli osebnih podatkov, ki ne bi bili že tako ali tako brezplačno in zakonito dostopni na internetu, niti ni šlo za podatke, ki bi jih uporabniki Facebooka želeli skriti.
In medtem ko se razpravlja o tem, ali je dejansko šlo za hekerski napad ali ne, pa predstavnik organizacije Privacy International Simon Davis pravi, da bi morali na sedežu Facebooka kaj takega pravzaprav pričakovati. ''Nepredstavljivo je, da si podjetje, ki zaposluje stotine strokovnjakov, ni moglo niti zamisliti tovrstnega dogodka v tolikšnem obsegu. Facebook je pravzaprav deloval malomarno,'' je dejal Davis.
Bowes je sicer za BBC pojasnil, da je to storil v sklopu svojega dela glede novega orodja za krepitev varnosti na spletu. Kot pravi, razvija nov varnostni skener Nmap, in eno od njegovih orodij je Ncrack. ''Ustvarjen je za preizkušanje varnosti vstopnih gesel proti agresivnim hekerskim napadom. Po domače rečeno, ugibanje vsake mogoče kombinacije uporabniškega imena in gesla,'' je pojasnil Bowes.
S tem, ko je naložil podatke s Facebooka in zbral imena in priimke uporabnikov, je lahko sestavil seznam najverjetnejših kombinacij, ki bi jih nato uporabljal Ncrack. Glede uporabniških imen je ugotovil, da so tri najpogostejša jsmith, ssmith in skhan.
KOMENTARJI (58)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.