Slovenski nacionalni center za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT) je v letu 2011 zabeležil 261 prijav spletnih goljufij in kraje identitete, kar je 92 odstotkov več kot v letu 2010. To so sporočili ob dnevu varne rabe interneta, v katerem si prizadevajo za dvig osveščenosti glede varnosti na spletu.
Lani je zaživel nacionalni program ozaveščanja o informacijski varnosti – Varni na internetu, ki z izobraževalnim portalom www.varninainternetu.si poskuša dvigniti zavedanje o spletnih nevarnostih. "Na portalu smo vzpostavili tudi spletni obrazec, preko katerega lahko oškodovanci prijavijo omrežni incident – vdor, goljufijo, krajo identitete. Gre za nacionalno prijavno točko, prvo tovrstno v Sloveniji. Pomagamo in svetujemo strokovno usposobljeni sodelavci SI-CERT, naše znanje je na voljo vsem spletnim uporabnikom in povsem zastonj," je povedala vodja programa Jasmina Mešić.
Raziskava odkriva, da mnogi slovenski uporabniki sicer uporabljajo požarne zidove, protivirusne programe in močna gesla, potrebujejo pa več znanj o ukrepih in orodij za zaščito pred napadi s pomočjo socialnega inženiringa. Zgolj polovica spreminja nastavitve zasebnosti v družabnih omrežjih, še manj, samo 30 odstotkov Slovenk in Slovencev, pa uporablja filtre za preprečevanje ribarjenja osebnih podatkov in filtriranje spletnih strani.
Dan varne rabe interneta je v prvi vrsti namenjen promociji varne in odgovorne rabe novih tehnologij med mladimi, pozornost pa je treba usmeriti tudi na odrasle, ki v vse večji meri uporabljajo spletne trgovine in storitve e-bančništva, kar odpira vrata vedno novim zlorabam, poudarjajo v SI-CERT. Med akcijami, ki so jih pripravili v ta namen, je tudi interaktivni vprašalnik Si spletni detektiv?, ki opozarja na skrite grožnje. Zasnovan je tako, da spletnim uporabnikom razkriva znake za alarm oz. poda ključne namige, ki so jim lahko v pomoč pri prepoznavanju tveganj.
Ob tem poudarjajo, da je ustrezna protivirusna zaščita zelo pomembna, vendar pa ta uporabnika nikakor ne bo v celoti obvarovala pred spletnimi nevarnostmi. Za najboljšo rešitev se še vedno izkaže preudarno spletno vedenje. "Vaše geslo je kot zobna ščetka, redno ga menjajte in nikomur ne posojajte. Poskrbite, da ne uporabljate istega gesla za vse spletne storitve – elektronska pošta, Facebook, spletno bančništvo, druge spletne storitve," so zapisali.
Uporabniki naj tudi poskrbijo za protivirusno zaščito, redno posodabljajo operacijski sistem, brskalnik in tudi vse njegove komponente (npr. PDF-prikazovalnik, Flash, QuickTime, RealPlayer, VLC-predvajalnik). Če uporabljajo storitve spletnega bančništva, pa naj digitalni certifikat shranijo na zunanjo napravo in ne na disk osebnega računalnika.
SI-CERT še svetuje, naj kupljenih predmetov ali storitev na spletu ne plačujejo prek sistemov Western Union ali MoneyGram. Sistema sta namenjena hitremu nakazilu gotovine posameznikom in ju zaradi problemov izsledljivosti s pridom uporabljajo spletni goljufi.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.