Železnice še vedno z izgubo

Železnice, ki imajo za dobrih 256 milijonov evrov dolgov, izgubo beležijo predvsem na račun potniškega prometa in vzdrževanja železniške infrastrukture, medtem ko na področju tovornega prometa izkazujejo dobiček, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal namestnik generalnega direktorja Slovenskih železnic Branko Omerzu.

Na področju potniškega prometa so Slovenske železnice v prvem trimesečju ustvarile 1,61 milijona evrov izgube, v prvih štirih mesecih pa 1,62 milijona evrov izgube. Na področju vzdrževanja infrastrukture je trimesečna izguba znašala 2,24 milijona evrov, v štirih mesecih pa 3,15 milijona evrov. "Tovorni promet je v prvih treh mesecih ob upoštevanju uporabnine izkazal poslovni izid v višini 1,42 milijona evrov, v prvih štirih mesecih pa 2,37 milijona evrov," je številke nanizal Omerzu.

Slovenske železnice lahko po mnenju direktorja železnic Petra Puhana kljub kar nekaj težavam postanejo uspešno podjetje. Bo pa za izboljšanje poslovanja treba spremeniti predvsem strukturo stroškov, zmanjšati dolgove in rekonstruirati infrastrukturo. Še pred rekonstrukcijo infrastrukture pa je, tako Puhan, treba odpraviti ozka grla. "V bodoče se moramo začeti razvijati in bistveno povečevati prihodke," je zatrdil Puhan.

Glede strukture stroškov je Puhan kot glavni problem izpostavil visoke stroške dela, ki predstavljajo kar 57 oz. 58 odstotkov vseh stroškov. V svojem mandatu si želi stroške dela zmanjšati pod 50 odstotkov, pri čemer pa je prepričan, da za zmanjševanje stroškov ne bo treba zmanjšati plače ali števila zaposlenih. "Rigoroznega zmanjševanja ne bo, saj bomo poskušali najti druge rezerve," je zatrdil Puhan.

Število zaposlenih na Slovenskih železnicah - skupaj jih je nekaj čez 10.000 - je po Puhanovih besedah sicer večno vprašanje. "V tako kratkem času vodenja železnic ne morem odgovoriti na vprašanje, ali je število zaposlenih pravo ali ne, dobivam pa od vseh vodij enot želje po večjem številu," je pojasnil. Sicer pa so Slovenske železnice v fazi sprejemanja poslovnega načrta, ki predvideva zmanjšanje števila zaposlenih za 100. Zadnjo besedo pri tem bo sicer imel nadzorni svet železnic, ki bo načrt obravnaval na seji predvidoma konec tega meseca.

Sprememba infrastrukture

Za boljše poslovanje Slovenskih železnic je nujna tudi rekonstrukcija železniške infrastrukture in nova gradnja železniških prog na smereh 5. in 10. koridorja. "Rekonstrukcija na teh odsekih pomeni dvotirno progo, elektrifikacijo, osno obremenitev 22,5 oz. 25 ton, končno hitrost preko 160 kilometrov na uro, na nekaterih odsekih pa celo do 250 kilometrov na uro, telekomunikacijsko in varnostno opremo ter izven nivojska križanja," je naštel Puhan.

Na taki železniški infrastrukturi, ki je v državni lasti, železnice pa z njo skladno z novim zakonom o železniškem prometu, ki je začel veljati 7. marca letos, upravljajo, "želimo biti prvi operater in v bodoče prvi logist". Bo pa za to, tako Puhan, potrebna posodobitev celotnega poslovanja (vozni park, centralno vodenje prometa, signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave, informatika, transparentnost in obvladovanje stroškov ...).