To se bo zgodilo s podpisom pogodbe o prenosu 55 odstotkov državnega deleža v PBS na NKBM, ki je trenutno navzoča predvsem na Štajerskem in Primorskem, s povezavo s PBS pa bo prek 550 poštnih okenc svojo mrežo razširila po vsej Sloveniji. S povezavo obeh bank se bo NKBM utrdila na drugem mestu med bankami v Sloveniji, odločitev pa bo pomembno pripomogla h konsolidaciji slovenskega bančnega sektorja, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Sibil Svilan.
Združevanje predvidoma končano do konca leta
Pogodbo, s katero se bo preneslo lastništvo države v PBS na NKBM in jo s tem dokapitaliziralo, naj bi podpisali še ta mesec, postopek združitve pa bo predvidoma končan do konca leta. NKBM bo tako postala solastnica PBS (12. največje slovenske banke), katere 45-odstotni lastniški delež bo ostal v lasti Pošte Slovenije. PBS bo tako dobila dva lastnika, ki bosta skrbela za njen razvoj, je povedal finančni minister Dušan Mramor. Svilan pa je dodal, da bo PBS postala hčerinska banka NKBM, a bo zaenkrat še ostala samostojna pravna oseba.
Povezovanje za boljšo konkurenco in zadovoljstvo potrošnikov
PBS trenutno obvladuje približno dvoodstotni tržni delež, NKBM pa 11,4-odstotni. S povezavo bo skupni tržni delež NKBM in PBS glede na bilančno vsoto predstavljal 13,4 odstotka, je povedal Svilan. Poleg tega pa bo povezava prinesla številne druge sinergije, tako s poslovnega kot stroškovnega oz. makroekonomskega vidika, in tako omogočila večjo konkurenčnost NKBM in PBS. Povezovanje NKBM in PBS bo tako koristno za obe družbi, za njune komitente, pa tudi za širše družbeno okolje.
Finančno ministrstvo v prihodnosti pričakuje sinergije predvsem pri izkoriščanju skupne informacijske baze, poenotenju in integraciji informacijskih sistemov ter boljšo izkoriščenost kadrovskih potencialov, predvsem pa bo močna bančna skupina bolje usposobljena za obvladovanje vseh vrst tveganj. Sinergije bodo temeljile predvsem na poslovnih temeljih in ne na osnovi lastništva. Komitentom bo tako omogočeno kompleksno zadovoljevanje potreb po finančnih instrumentih na enem mestu, v bližini doma, tudi ob urah, ko so poslovalnice poslovnih bank zaprte.
Izločitev državnega deleža v PBS bo izvedena po knjigovodskih vrednostih, je povedal Svilan. Vrednost državnega deleža, ki se prenaša na NKBM, je ocenjena na 683,8 milijona tolarjev. Pogodbo morata potrditi še Banka Slovenije in urad za varstvo konkurence, zadnjo besedo o povezavi pa bodo imeli delničarji NKBM na skupščini.
Povezava naj bi zaživela v začetku leta 2005, je napovedal Svilan. Po dokapitalizaciji se bo vrednost NKBM zvišala na dobrih 44 milijard tolarjev, medtem ko bo vrednost PBS ostala na 3,3 milijarde tolarjev.
S tem se bo v Sloveniji oblikovala bančna skupina, ki bo omogočala, da se bodo storitve na tem področju še izboljšale, hkrati pa bo konkurirala pritiskom s strani drugih, predvsem tujih bank. Če bo povezava uspešna, bo nova bančna skupina lahko konkurirala tudi na tujih trgih, predvsem v delu EU, je povedal Svilan. Finančni minister pa je povzel, da dobivamo bančno skupino, katere bilančna vsota naj bi konec letošnjega leta presegla 750 milijard tolarjev, donosnost kapitala pa naj bi se zaradi sinergijskih učinkov povečala na 9,3 odstotka, poleg tega pa bo pokrivala cello Slovenijo in bo zato bolj konkurenčna ter bo prek poštnih okenc ponujala bistveno širšo ponudbo finančnih storitev.
Na finančnem ministrstvu načrtujejo, da se bo tako nastala bančna skupina v naslednji fazi še povezovala, predvsem na zavarovalniškem področju. Zamišljeno je, da bi se bančni in zavarovalniški steber zgradil vsak posebej, potem pa bi se kapitalsko povezala na ravni NKBM - Pozavarovalnica Sava, je povedal Mramor. Glede oblikovanja zavarovalniškega stebra pogajanja sicer še potekajo.
Privatizacija NKBM je še vedno cilj države
Kot je povedal Mramor, namerava država zaenkrat obdržati svoj 90-odstotni lastniški delež v mariborski banki, vendar pa je na daljši rok še vedno predvidena privatizacija. Na finančnem ministrstvu ugotavljajo, da so se slovenske banke z vstopom Slovenije v EU soočile z ostro mednarodno konkurenco finančnih institucij.
Podatki kažejo, da se slovenske banke v pretežni tuji lasti pospešeno in zelo uspešno pripravljajo na spremembe na finančnem trgu, ki jih prinaša vstop v evropsko integracijo, kar med drugim tudi povečuje njihov tržni delež.
