Zaživela je združena Abanka

Na slovenskem bančnem trgu je vendarle prišlo do prve združitve dveh večjih bank. Z vpisom pripojitve Banke Celje k Abanki Vipa v sodni register je danes formalno zaživela združena Abanka. Ta je druga največja banka na trgu, njena lastnica - država pa jo bo morala prodati do konca junija 2019.

Okrožno sodišče v Ljubljani je danes izdalo sklep o vpisu pripojitve Banke Celje k Abanki Vipa v sodni register. Z današnjim dnem Banka Celje preneha poslovati kot samostojna pravna oseba, vse njene obveznosti in pravice pa so prenesene na Abanko, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz obeh bank.

Sedež banke je na Slovenski cesti 58 v Ljubljani, v dosedanjih prostorih Abanke. Združena banka bo usmerjena predvsem v poslovanje s prebivalstvom ter malimi in srednje velikimi podjetji, ob tem pa bo zagotavljala celovit bančni servis tudi za večja podjetja, so navedli.

Kaj bo glede števila zaposlenih, v obeh bankah je sedaj približno 1300 zaposlenih, in števila poslovalnic prinesla združitev, v banki ne razkrivajo. Mediji pa so spomladi ugibali, da naj bi brez dela ostalo 300 zaposlenih in da naj bi zaprli 10 poslovalnic.

"Abanka bo zagotavljala dolgoročno donosnost kapitala in s tem postala zanimiva za bodoče investitorje," je napovedoval predsednik uprave nove združene Abanke Jože Lenič. Združena banka je namreč zavezana k privatizaciji, saj sta bili obe v sanaciji sistema konec leta 2013 in v letu 2014 deležni državne pomoči.

Sprva je za Abanko veljalo, da se mora prestrukturirati do konca leta 2018, ker pa je država vmes prevzela lastništvo še nad Banko Celje, se je zavezala, da ju bo združila in prodala do konca polletja 2019. Obljuba je bila pogoj za soglasje Evropske komisije za državno pomoč.

Ker je DZ sredi julija sprejel strategijo upravljanja kapitalskih naložb države, v kateri se banki oz. združena banka uvršča pod portfeljske naložbe, DZ sklepa o soglasju k njeni prodaji ni treba več potrjevati. Banki se štejeta za naložbi države, v katerih ta ni dolžna ohranjati kontrolnega deleža in z njim Slovenski državni holding upravlja in razpolaga izključno za dosego gospodarskih ciljev.

Odbor za finance in monetarno politiko je januarja in februarja sicer sklep o soglasju obravnaval, a je odločanje o njem zaradi obravnave očitkov Banki Slovenije o domnevnih nepravilnostih pri ukrepih za sanacijo bank prelagal. Takrat je soglasju za prodajo najbolj nasprotovala ZL.

V ZL so tako danes vlado pozvali, naj spremeni strategijo in združeno banko uvrsti med pomembne naložbe. Država naj v njej ohrani najmanj 25 odstotkov plus eno delnico ter za prodajo preostalega deleža postavi klavzulo o razpršenem lastništvu.

Z združitvijo Abanke se sicer nadaljujejo premiki na bančnem trgu, ki so po mnenju centralne banke zaradi vse bolj ostre konkurence nujni. "Proces združevanja Abanke in Banke Celje je ključen korak v smeri konsolidacije bančnega sistema s končnim ciljem potrditi in omogočiti vzdržno in stabilno rast slovenskega bančnega sistema," je formalno združitev pospremil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.