Za Slovenijo kot 'podjetniško' državo

''Poslovno okolje v Sloveniji ne omogoča sprostitve vsega razvojnega potenciala podjetništva,'' se zaveda premier Borut Pahor. ''Zato je ena ključnih nalog vlade priprava boljše zakonodaje za mala in srednja podjetja s poenostavitvijo obstoječih predpisov. Vlada si prizadeva poenostaviti sistem obračunavanja in plačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ter javnofinančnih prihodkov. V ta namen je bila imenovana delovna skupina z nalogo, da preuči in pripravi predlog pravnih podlag za poenostavljen sistem vplačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ter javnofinančnih prihodkov.''

Pojasnil je, da je vlada prek Slovenskega podjetniškega sklada izvedla razpis za nakup nove tehnološke opreme, zagotovila sredstva za garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere in sredstva za zagon inovativnih inkubiranih podjetij v subjektih inovativnega okolja. S temi sredstvi je bilo do danes podprtih 618 projektov v skupni višini 86,5 milijona evrov. Z razpisom za sofinanciranje razvojno investicijskih projektov pa je vlada podprla 47 projektov v skupni višini 109 milijonov evrov. S 650 milijoni evrov so dokapitalizirali banko SID. Po njegovih besedah bo jeseni pripravljen instrument tveganega kapitala, s katerim bo vlada v sodelovanju z zasebnimi družbami tveganega kapitala podprla obetavne inovativne projekte.

Predsednik slovenske vlade je prepričan, da mora biti vse podrejeno konkurenčnosti in solidarnosti oziroma da mora biti v času krize osrednja ambicija Slovenije dvig konkurenčnosti. "Posebej želim poudariti izreden pomen povezovanja znanosti in gospodarstva, ki je ključno za hitrejši razvoj in dvig konkurenčnosti gospodarstva. To še posebej velja za mikro, mala in srednje velika podjetja. Med ukrepe, ki zasledujejo ta cilj, spadajo spodbude za zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja, razvojno delo v okviru interdisciplinarnih skupin, kjer spodbujamo vključevanje zunanjih strokovnjakov v razvojne projekte mikro, malih in srednje velikih podjetij." Prepričan je tudi, da bodo vsi navedeni ukrepi, pa tudi vrsta drugih, na primer: povečanje sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, program razvoja podjetništva na podeželju, sofinanciranje vlaganj v strateške projekte s področja čiste in tehnološke napredne industrije, pomagali k zagonu, rasti in razvoju slovenskega gospodarstva. Pozval je še k oblikovanju novih idej, ki bi bile temelj rešitev ter ukrepov oziroma bi Slovenijo pomagale narediti podjetništvu prijazno, "podjetniško" državo.

'Lani niti slutili nismo'

Podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek je opozoril, da lani niti slutili niso, kako zelo drugačne gospodarske in finančne razmere bodo v letošnjem letu, pa so se žal kmalu srečali s prvimi pokazatelji krize. ''Takrat tudi obrtniki še niso vedeli, kako zelo bo ta kriza prizadela obrt in malo podjetništvo.'' Postregel je s podatkom, da se je število zaposlenih v obrti preko zime zmanjšalo kar za 16.000. Več kot polovici podjetij v gradbeništvu, kovinski, kmetijski, tekstilno-usnjarski, prevozniški dejavnosti ter domači in umetnostni obrti pa so se naročila občutno zmanjšala. "Toda obrt in podjetništvo bosta zagotovo premagala gospodarsko in finančno krizo ter se razvijala naprej! Iz zgodovine vemo, da so prav v obdobju kriz in v časih po njih nastajala dobra in uspešna podjetja," je poudaril. Vladi so po njegovih besedah že lani predlagali, naj zagotovi večjo likvidnost bank, plasira dodatna sredstva v podjetniški sklad ter spremeni in poenostavi davčno in delovnopravno zakonodajo.

V OZS pozdravljajo ukrepe vlade, ki pomagajo blažiti posledice krize. Težko pa razumejo, da se v letu uveljavljanja evropskega akta za mala podjetja, ki zahteva, da je treba vedno najprej pomisliti na male, postavlja pod vprašaj članstvo v obrtno-podjetniški zbornici. "Obrtna organizacija je namreč že 40 let 'vest družbe' in se uspešno bori za boljše pogoje dela v obrti in malem gospodarstvu. Ali mogoče koga motijo vedno novi predlogi in zahteve slovenske obrti in podjetništva? Je morda zahteva po 30-dnevnem plačilnem roku moteča za državo ali velika podjetja? Si res želimo iti po poti nekaterih držav, kjer obrt in obrtni poklici nimajo veljave ali malo gospodarstvo nima močnega zastopnika in je prepuščeno velikemu gospodarstvu, tujemu kapitalu in zgolj dobri volji oblasti? To zagotovo ni prava rešitev," je še dejal Pavlinjek.