FOTO: Pahor problem v Secopu primerjal z Muro

Predstavniki nekaterih ministrstev in vladnih služb so se z upravo črnomaljskega Secopa ter predstavniki občin pogovarjali o možnosti ohranitve nekaterih delovnih mest in o pomoči pri iskanju strateškega partnerja. Brez tega bodo v Secopu ob delo še preostali delavci, je po pogovorih povedal generalni direktor Secopa Matjaž Strmec.

Secopova uprava je predstavnike vlade seznanila z dogajanjem v podjetju, ti pa so zagotovili, da je vlada pripravljena "proaktivno" sodelovati pri iskanju strateškega partnerja, ki je za prihodnost družbe edina prava pot, je povedal Strmec.

Delo naj bi ohranilo 330 do 350 zaposlenih

Glede okvirnega števila 700 odpuščenih delavcev, je povedal, da so do njega prišli kalkulativno in skozi strategijo lastnikov, v naslednjih tednih in mesecih pa bodo z vodstvom holdinga, ki to zahteva, število usklajevali in kot verjame, se bodo nekje na sredi srečali.

Glede na to, da je trenutno v Secopu zaposleno 970 delavcev, naj bi po prvih izračunih delo ohranilo 330 do 350 zaposlenih, lastniki družbe pa se strinjajo, da bi moralo odpuščanje teči vzporedno z iskanjem strateškega partnerja in selitvijo montažnih linij na Slovaško, je pojasnil Strmec.

Po načrtu naj bi do konca leta odpustili od 250 do 300 delavcev, preostali del pa v prihodnjem letu, kar je le del težav, ki se pojavljajo. Secop je namreč povezan tudi z dobavitelji, kot so med drugim sosednji Livar, črnomaljska srednja šola, več manjših zasebnikov in prevoznikov, je še povedal Strmec.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Viljem Pšeničny, ki je vodil današnji obisk v Črnomlju, pa je dejal, da Secop posluje brez izgube, njegov lastnik pa se je odločil, da bo izstopil iz sedanje dejavnosti in te posle prenesel drugam.

Po oceni črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič je bil današnji obisk korak naprej. Kar je zelo pozitivno, pa je to, da je vlada pripravljena sodelovati pri iskanju omenjenega strateškega partnerja, je podčrtala.

Kot je dejala metliška županja in poslanka SD Renata Brunskole, pa se v Beli krajini napoveduje velik socialni problem, zato je na današnji seji vlada Belo krajino opredelila za problemsko območje.

Secop proizvodnjo seli na Slovaško

Secop večji del svoje proizvodnje v okviru optimizacije poslovanja seli v tovarno na Slovaško. Ker naj bi brez službe ostalo okoli 700 zaposlenih, se bo že tako slab gospodarski položaj Pokolpja še poslabšal.

Na današnji seji vlade so sprejeli paket ukrepov za pomoč Pokolpju, ki ga je pripravila služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Gre za niz ukrepov razvojne podpore Pokolpju, ki med drugim vsebujejo program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 2011–2016 v višini 20 milijonov evrov.

Kaj prinaša vladna pomoč Pokolpju?

Vlada je 7. marca letos sprejela zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki omogoča dodatne podpore območjem z visoko brezposelnostjo, kar je tudi območje Bele krajine. V okviru tega zakona je nastal tudi program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja, s katerim naj bi regija Pokolpje pridobila nekaj dodatnih sredstev za razvoj.

Operativna cilja programa sta zmanjšati zaostanek v gospodarskem razvoju in z novimi programi razvojno prestrukturirati tradicionalne panoge v Pokolpju, v okviru katerega naj bi ustvarili okoli 400 novih delovnih mest. Drugi cilj je izboljšati oskrbo Pokolpja z infrastrukturo ter povečati dostopnost Bele krajine in Kočevskega s pospešeno izgradnjo prometne infrastrukture.

Program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja se bo financiral iz posebne proračunske postavke službe vlade in izvajal s štirimi instrumenti – javnimi razpisi za spodbujanje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest, vzpostavitvijo mreže podjetniških inkubatorjev, ustvarjanjem novih delovnih mest v okviru institucionalne mreže storitev za starostnike ter promocijo in podporo pri pripravi ter izvajanju regijskih projektov v Pokolpju.

Program vsebuje sedem ukrepov:

1. Program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju od 2011 do 2016 v višini 20 milijonov evrov.
2. Povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost v višini 1,5 milijona evrov.
3. Davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje v Pokolpju v višini 1,5 milijona evrov.
4. Spodbude za trajnostni razvoj podeželja iz Programa razvoja podeželja v skupni višini 5,2 milijona evrov.
5. Garancije s subvencijo obrestne mere za investicijske kredite podjetjem v Pokolpju v okviru regijske garancijske sheme za JV Slovenijo v višini 2,5 milijona evrov.
6. Prometna infrastruktura v Pokolpju v višini 254.502.024 evrov.
7. Elektroenergetska infrastruktura v Pokolpju v višini 7.585.000 evrov .

Prvi razpis v okviru programa Pokolpje 2016 bo zunaj 18. aprila. Kot je na novinarski konferenci povedala ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko Duša Trobec Bučan, bo razpis v višini pet milijonov evrov. V maju bo razpis za kredite pripravil tudi Javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja, in sicer v višini 2,5 milijona evrov.

Pahor situacijo primerjal z Muro

Vlada si želi, da bi lastnika podjetja prepričala, da še nekaj let ostane v Sloveniji. V tem času bi lahko v Belo krajino pritegnili vlagatelje, prezaposlili in preizobrazili delavce, je dejal premier Borut Pahor.

Predsednik vlade je še poudaril, da je s problemom seznanjen že od prvega dne, da se o tem pogovarja s svojimi sodelavci in da je v sredo govoril tudi s črnomaljsko županjo. Povedal je, da poskušajo priti tudi v stik z lastnikom Secopa.

Obenem je premier zatrdil, da bodo rešitev za situacijo v Črnomlju poskušali poiskati še ta konec tedna, tako da jo bodo lahko obravnavali že na ponedeljkovi izredni seji vlade.

Po Pahorjevih besedah sicer subvencioniranje zasebnega podjetja Secop ne pride v poštev. "Če bomo začeli subvencionirati tuje vlagatelje, bomo iz državnega proračuna subvencionirali nizko plačano delovno silo," je menil. Si pa vlada želi poiskati rešitev, ki ne bo samo socialni transfer, temveč kaj več. Ključna je zaposlitev, je poudaril.

Na vprašanje, ali je mogoče v Črnomlju računati na kakšne davčne olajšave, je Pahor odgovoril, da je vlada po takem instrumentu v zakonu o Pomurju že posegla in da takšne rešitve ne izključuje niti nedavno sprejeti zakon o odpravi razlik v regionalnem razvoju.

"Vprašanje pa je, ali so taki ukrepi dovolj hitri. V tem primeru je treba ravnati zelo hitro in učinkovito, ker je že zdaj stopnja brezposelnosti v tem delu Bele krajine visoka. Če bi ti delavci izgubili delo, bi se še povečala, razmere v regiji pa bi postale nevzdržne," je dejal.

Nadalje je strukturo črnomaljskega problema primerjal z nekdanjim problemom Mure v Prekmurju. V obeh primerih gre za podjetji z nizko kvalificirano delovno silo, ki je težko prezaposljiva, za neobstoj vzporednih investicij, za veliko stopnjo brezposelnosti v regiji, malodušje, je naštel. Dodal je, da je vladi v Prekmurju stanje vendarle uspelo spremeniti v letu dni in da upa, da bo tako tudi v Beli krajini.