Predlagano povečevanje obdavčitve z davkom na dodano vrednost (DDV) po prevzemu evra bi lahko trajno zmanjšalo dosežke nekaterih delov gospodarstva, opozarja ekonomist Velimir Bole v oktobrski številki publikacije Gospodarska gibanja, ki jo pripravljajo na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete.
Če bi šlo samo za nadomeščanje izpada donosa od drugih davčnih oblik, pa bi bili zelo vprašljivi tudi učinki na povečanje dolgoročne rasti celotnega gospodarstva, dodaja Bole.
Čakata nas dve spremembi davka
V naslednjih dveh letih je pričakovati dve večji spremembi pri DDV. Obe bi domače trošenje bolj obdavčili, vendar prva manj kot druga, ugotavlja Bole. Od začetka leta 2006 naj bi se tako obračun za majhne zavezance opravljal po plačani realizaciji in v začetku leta 2007 zvišali obe stopnji DDV (na 21 odstotkov oz. devet odstotkov). Drugo spremembo zakona o DDV je pričakovati verjetno po letu 2007, ko bi se znižana stopnja in izjeme ukinile, obdavčitev potrošnje z DDV pa ustrezno povečala.
Dodatno povečanje davčnih stopenj v letu 2007 se lahko pričakuje kljub temu, da je domača potrošnja v Sloveniji že zdaj bolj obdavčena od povprečja evropskih držav, članic OECD. Po zvišanju stopnje DDV za eno odstotno točko v letu 2006 ter uveljavitvi enotne stopnje DDV v letu 2007 bi bil davčni donos za 1,9 do 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda večji od sedanjega, je izračunal Bole. To pa pomeni, da bi višji DDV več kot nadomestil zmanjšanje davčnih prihodkov od ukinjenega davka na izplačane plače.
Morali bi se uravnati z drugimi državami
Bole meni, da Slovenija ne bi smela solirati, temveč bi morala povečevanje obdavčitve domačega trošenja uravnavati glede na spremembe obdavčitve trošenja v državah s skupno denarno valuto evrom ali pa vsaj v sosednjih državah.
Po prevzemu evra bi namreč povečevanje obdavčitve domačega trošenja imelo tudi učinke na trošenje, saj je davčna osnova DDV v geografsko miniaturni državi vsaj tako gibljiva kot davčna osnova obdavčitve kapitala, še posebej, če s sosedi nima carin.
Na najslabšem majhna podjetja
Verjetno bi ob zvišanju stopenj DDV po Boletovem mnenju najbolj kratko potegnila majhna podjetja in nekateri deli nemenjalnega sektorja, predvsem iz turistične panoge. Ker razlike v davčnih stopnjah s sosednjimi državami niso velike, bi namreč vsako povečevanje stopenj v Sloveniji lahko vplivalo na opazno zmanjšanje konkurenčnosti storitvenih sektorjev.
Dvig znižane stopnje DDV po fiksaciji tečaja bi bil lahko usoden za turistično gospodarstvo, saj bi podražil gostinske storitve, ki so ključne za obseg dnevnih potovanj ob meji, je prepričan.
Če bi šlo pri uvedbi enotne davčne stopnje potem, ko bo Slovenija že prevzela evro, samo za nadomeščanje izpada donosa od drugih davčnih oblik, bi bili zelo vprašljivi tudi učinki na povečanje dolgoročne rasti celotnega gospodarstva, dodaja Bole. Po njegovem mnenju bi bilo povečanje dolgoročne rasti gospodarstva smiselno pričakovati le kot posledico neto zmanjšane davčne obremenitve, torej v obsegu znižanja davka na izplačane plače. Vendar pa Bole dvomi tudi v to, če bi reformsko znižanje davčne obremenitve vodilo v povečan javnofinančni primanjkljaj.
