Vendarle konec plačilne nediscipline?

Problem plačilne nediscipline v Sloveniji je po besedah finančnega ministra Franca Križaniča dobil takšne razsežnosti, da je država prisiljena ukrepati. Vlada je tako v četrtek sprejela predloge treh zakonov, od katerih si Križanič obeta, da bodo zmanjšali možnost zlorab ter vzpostavili večji red na tem področju.

Križanič je danes predstavil predloge zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) in novele zakona o javnem naročanju, ki jih je vlada poslala v obravnavo v DZ. "Ne glede na to, kako OZS protestira zaradi tega problema, mislim, da je bil čas, da je država ukrepala na tak način," je ob tem komentiral napoved Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), da bo zaradi težav, s katerimi se obrtniki soočajo pri poslovanju, organizirala državljansko nepokorščino.

60 dni za plačilo

Kot nosilnega iz zakonodajnega paketa je Križanič izpostavil predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki najdaljši dopustni rok za plačilo določa pri 60 dneh od dogovorjenega dne opravljene storitve ali dobave blaga oz. za javne organe pri 30 dneh. Ob tem je vlada dopustila tudi daljši plačilni rok od 60 dni, o čemer pa morata pogodbeni strani skleniti pisni dogovor. A pogoj je, da ne gre za očitno nepošten poslovni dogovor.

Ministrstvo uvaja tudi register protestiranih menic zaradi neplačila. Vodil ga bo Ajpes in bo centraliziran, javen ter brezplačno dostopen. Izvor nad izvajanjem zakona bodo izvajale obstoječe inšpekcijske službe, kot novost pa zakon prinaša kazni za kršitelje.

Večji davek za neplačnike

Novela zakona o DDV bo od neplačnika zahtevala, da 16. dan po poteku roka za plačilo poveča svojo davčno obveznost v višini uveljavljenega zneska odbitka DDV, če bo pred tem že uveljavil odbitek DDV. V primeru, da bo zamujal s plačilom računa, a odbitka DDV še ni uveljavil, pa ne bo smel uveljaviti odbitka v davčnem obdobju, v katerem je potekel rok za plačilo računa.

Anonimna prijava neplačnikov

Podjetij, ki redno poravnavajo svoje obveznosti, takšna rešitev v ničemer ne omejuje, je zagotovila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. S plačilno nedisciplino se sooča celotna EU, je ugotovila ter menila, da niti ta niti prej omenjeni zakon v praksi ne bosta mogla zaživeti, če bodo upniki zgolj pasivno čakali, da davčni organ ugotovi, ali je bil določen račun plačan ali ne. Podatke o neplačnikih bodo upniki lahko davčni upravi sporočali tudi anonimno.

Podizvajalci ne bodo več hčerinska podjetja, neplačniki pa bodo tudi izločeni iz postopkov javnih naročil

Spreminja se tudi definicija podizvajalca, s čimer naj bi preprečili izigravanje zdaj veljavne ureditve, po kateri so neposredna plačila obvezna le za prvi krog podizvajalcev, zaradi česar se dogaja, da ponudniki kot podizvajalce prijavljajo svoja hčerinska podjetja. Da bi to preprečili, se bo po novem preverjalo morebiten obstoj povezave ponudnika in podizvajalca.

Če ta povezava obstaja, se bo za podizvajalca štel naslednji podizvajalec. Predlog novele zakona o javnih naročilih poleg tega navaja dodatne razloge za odstop od pogodbe in med drugim še določa, da mora naročnik pri vseh naročilih preveriti, ali ima ponudnik plačane vse prispevke in dajatve.