Zagrebški odvetnik Milivoje Žugić je v imenu svojih treh klientov uspel s tožbo, da se pri vračanju dolga LB nekdanjim varčevalcem uporabi pravica do rubeža nepremičnin banke. "Ta odločitev je odločilen preobrat v odnosu med varčevalci in LB. Praksa nižjestopenjskih sodišč, ki niso dovoljevala zastavne pravice, niti zaplembe nepremičnin nekdanje LB, je prekinjena. Odločitev vrhovnega sodišča zame pomeni vrnitev pravega razuma v reševanju odnosa med varčevalci in banko," je povedal Žugić.
V tem primeru bi lahko šlo za nepremičnine v Zagrebu, Osijeku in Zadru, katerih vrednost ocenjujejo na 2,5 milijona evrov. "Sodišče bo zahtevalo prodajo objekta. Kupil ga bo lahko vsak, ki si to želi, denar pa bo dobil upravičenec. Postopek je zelo enostaven in učinkovit," dodaja Žugić.
V nekdanji poslovalnici LB v Zagrebu ima danes svoje prostore slovensko veleposlaništvo. Na naše vprašanje, ali ga bodo hrvaški pravosodni organi prisilno izselili, pa Žugić konkretno ni želel odgovoriti.
Vrednost nepremičnin LB na Hrvaškem po besedah Žugića sicer naj ne bi zadostovala za vračilo dolga vsem varčevalcem, vendar pa je odločitev sodišča "načelne narave". Celoten dolg LB hrvaškim varčevalcem presega 150 milijonov evrov in, kot kaže, bo morala LB glede na odločitev sodišča te obveznosti do nekdanjih varčevalcev tudi izpolniti. "Menim, da je glede na odločitev vrhovnega sodišča, odpor LB in Slovenije do izplačila starih deviznih varčevalcev politično škodljiv, ekonomsko nerazumen in pravno brezupen," dodaja Žugić.
Po neuradnih informacijah naj bi bila banka pripravljena izplačati trojico tožnikov, v kolikor bi njene nepremičnine na Hrvaškem ostale nedotaknjene.
"Odločitve vrhovnega sodišča se nanašajo le na določen primer in se ne prenašajo avtomatično na nekoga, ki v ta sodni postopek ni bil vključen. V vsakem primeru pa jasno razlaga pravi odnos med varčevalci in banko ter na koncu njenega pravnega naslednika," zatrjuje Žugić. Glede na poskuse NLB, da bi se vrnila na hrvaško tržišče, bi trenutna odločitev vrhovnega sodišča lahko ogrožala tudi vsako novo poslovalnico banke na Hrvaškem.
Za okrog 145 tisoč hrvaških varčevalcev so se tako odprla še ena vrata in glede na to, da njihovi neizplačani prihranki še kako bremenijo odnose med državama, je morda nastopil trenutek, da se vprašanje LB končno izbriše z dnevnega reda.
Čeprav je bila odločitev hrvaškega vrhovnega sodišča znana že v četrtek, pa naše pristojne institucije za zdaj razsodbe ne komentirajo. Šele v prihodnjih dneh bodo, tako pravijo na zunanjem ministrstvu, sestavili ustrezen odgovor. Rudolf Gabrovec, predstavnik Slovenije za vprašanje nasledstva, pa bo o odločitvi hrvaškega sodstva spregovoril šele, tako pravi, ko bo odločbo tudi uradno prejel.
