Kot je povedal poslovni direktor podjetja Gregor Golobič, je Ultra izrazito razvojno naravnano podjetje, ki ima opravka s koruptivno povezavo med gospodarstvom in politiko. "Nekatera podjetja, ki bi želela konkurirati Ultri, se povezujejo z mediji in nekaterimi opozicijskimi strankami, s širjenjem neresnic pa poskušajo oslabiti konkurenco in pridobiti posel," meni Golobič.
V Ultri med drugim zavračajo navedbe, da je sistem nadzora baznih postaj, ki ga kot stranka med drugih uporablja tudi Mobitel, neka naplavina tajvanskih baznih komponent, ki jih Ultra samo sestavi skupaj. Po besedah izvršnega direktorja podjetja Bogdana Pavliča, je Ultra razvojno naravnano podjetje, ki je ta sistem začela razvijati že leta 1997. Leta 1999 je za sistem vložila patentno prijavo in leto kasneje pri Evropskem patentnem uradu zanj pridobila patent. "Navedbe, da Ultra nima lastnega razvoja, so brez osnove," je poudaril Pavlič.
Pavlič je zavrnil tudi očitke, da je nedavno objavljen razpis javnega podjetja Ljubljanski potniški promet (LPP) za sistem upravljanja s floto avtobusov pisan na kožo Ultri. Ultra je bila namreč k testiranju sistema prenove plačevanja in upravljanja s floto avtobusov mestnega prometa povabljena pred nekaj meseci skupaj s še tremi podjetji, in sicer Monolit, Četrta pot iz Kranja in W&W). Ultra in Monolit sta bili konkurenčni podjetji za ponudbo opravljanja s floto, preostali dve podjetji pa za sistem nadgradnje za sistem prenove plačevanja. "Rezultat tega testa je bil razpis za sistem upravljanja s floto avtobusov LPP, ki smo ga dvignili in ga bomo preučili, nakar se bomo odločili, kako in če se bomo na razpis prijavili," je pojasnil izvršni direktor Ultre.
LPP priredila razpis za Ultro?
Javno podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP) je objavilo razpis za brezžično sledenje svojih avtobusov. Očitke, da naj bi bil napisan za podjetje Ultra odločno zanikajo tako v Ultri kot v LPP.
Kot pišejo današnje Finance, so predstavniki zagorskega podjetja Ultra prevzeli razpisno dokumentacijo javnega podjetja Ljubljanski potniški promet (LPP), ki namerava v naslednjih petih letih za sledenje 270 mestnim avtobusom odšteti skupno 300 milijonov tolarjev.
Vodstvo Ljubljanskega potniškega prometa je že pred razpisom preizkusilo Ultrin sistem za sledenje vozilom.
Konkurenčna podjetja, ki jim je uspelo pregledati 80 strani razpisne dokumentacije, menijo, da je razpis pisan za Ultro in v njem mrgoli nepravilnosti. Nobeno podjetje pa zaenkrat ne želi javno spregovoriti o očitkih. "Dokumentacijo smo komaj dobili. Šele ko jo bomo proučili, se bomo odločili, ali se bomo prijavili na razpis. In šele tedaj vam bomo lahko povedali, ali je razpis pisan za nas ali ne," je za Finance povedal tiskovni predstavnik Ultre Jaka Levstek.
"LPP je v času priprave razpisa testirala opremo različnih ponudnikov, zato najostreje zavračamo insinuacijo o tem, da naj bi bilo podjetje Ultra na kakršenkoli način v priviligiranem položaju in da bi na kakršenkoli način vplivalo na pogoje razpisa." je pojasnil Levstek.
Prav tako očitke o prirejenosti razpisa zanikajo tudi v javnem podjetju Ljubljanski potniški promet d.o.o. "Razpis smo pripravljali pol leta, saj gre za strokovno izredno zahteven in za Ljubljano pomemben projekt in v LPP nimamo nobenega interesa, da bi na razpisu zmagal nek točno določen ponudnik, temveč je v našem interesu izključno to, da preko razpisa dobimo najugodnejšega ponudnika, ki bo lahko stalno zagotavljal brezhibno in zanesljivo delovanje sistema. Ostro protestiramo proti temu, da se omenjeni razpis raztrga v javnosti še predno se je dobro začel samo zato, ker je eno izmed kar desetih podjetij, ki so do danes dvignila razpisno dokumentacijo, podjetje Ultra," pojasnjuje Darja Krstič, glavna direktorica LPP.
Boljši nadzor nad voznim parkom
Sistem sledenja in lokalizacije avtobusov naj bi prinesel številne izboljšave, predvsem pa sodobnejše in bolj optimalno upravljanje z voznim parkom. Sistem omogoča, da v vsakem trenutku lahko izvemo, kje se nahaja katerokoli vozilo, kar med drugim ustvarja možnosti tako za večji nadzor nad izvajanjem voznih redov kot za njihovo boljše načrtovanje. Ob ustrezni nadgradnji ta sistem omogoča tudi obveščanje potnikov o prihodu avtobusov na postajališča, in sicer preko SMS-a ali WAP-a. Trenutno imajo potniki namreč na voljo le intervalne vozne rede, ki so povsem odvisni od razmer na cesti, ob uvedbi takšne tehnologije pa jim bodo na voljo realni postajni vozni redi.
Golobič: Zavestno zavajanje
Golobič je danes ponovil, da Ultra ne sodeluje z 21 podjetji v večinski državni lasti, ki so jih opozicijski poslanci navedli v gradivu za izredno sejo državnega zbora. Ultra po njegovih besedah sodeluje samo s šestimi izmed njih, medtem ko so opozicijski poslanci izpostavili podjetja, ki so izvzeta iz zastopniške mreže. "Da so to pobudniki izredne seje državnega zbora to vedeli, je razvidno iz tega, da je med podjetji, s katerimi naj bi Ultra sodelovala, najti tudi ajdovski Fructal. Za to podjetje pa so vedeli, da Ultra z njim ne sodeluje. Direktor Fructala je namreč Dušan Mikuš, človek iz ožjega vodstva SDS," je pojasnil Golobič in ravnanje nekaterih opozicijskih poslancev označil za zavestno zavajanje.
Golobič je zavrnil tudi trditve predsednika SDS Janeza Janše, da naj bi Ultra 4. marca letos z ministrstvom za okolje, prostor in energijo podpisala pogodbo za vzpostavitev sistema sledenja. Kot je poudaril, take pogodbe ni, ministrstvo pa po tem sistemu tudi ni povpraševalo. Je pa razpis za sistem sledenja objavila Agencija RS za okolje. Ultra je na razpisu sodelovala, vendar je projekt dobilo podjetje Monolit.
Golobič je zavrnil tudi očitke o nepravilnostih pri razpisu za upravljanje voznega parka Telekoma Slovenije in Pošte Slovenije. Slednji je bil objavljen avgusta lani, nato pa razveljavljen. Po Golobičevem pojasnilu je bila Ultra sicer edini usposobljeni ponudnik, medtem ko sta se na razpis Pošte Slovenije prijavili še podjetji Monolit in Rapal. "Monolit takrat ni zadostil kriterijem razpisa, saj ni predložil certifikatov o elektronski ustreznosti svojih naprav. Podjetje Rapal pa ni izpolnjevalo formalnih pogojev," je pojasnil Golobič.
Poslovni direktor Ultre je priznal, da ima podjetje sklenjene pogodbe z elektropodjetji, ki pa zaradi manjše vrednosti razpisa tega niso bili dolžni objaviti - zakon po Golobičevih pojasnilih definira manjšo vrednost pri 10 milijonih tolarjev. Ima pa Ultra sklenjenih tudi več pogodb s podjetji v zasebni lasti, med katerimi je Golobič izpostavil celjski Tuš.
