Triglav še ne gre na borzo

Gre za novelo zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (pid), s katero se predlaga zaustavitev postopka uvrstitve delnic na borzo za tiste naslednice pidov, ki delujejo kot banke ali zavarovalnice. Med te sodi tudi Zavarovalnica Triglav.

Kot je pojasnil državni sekretar Andrej Šircelj, je namen sprememb zakona odpraviti neenak položaj bank in zavarovalnic v primerjavi z drugimi pravnimi naslednicami. Veljavni zakon iz konca lanskega julija namreč ne upošteva posebnosti področne ureditve bank in zavarovalnic glede na druge delniške družbe. "Tudi zakon o gospodarskih družbah sam izrecno loči zavarovalnice in banke od drugih delniških družb," je poudaril.

S sprejetimi spremembami zakona se bodo banke in zavarovalnice po Šircljevih besedah lahko uvrščale na borzo, in sicer v skladu z zakonodajo, odločitvami organov upravljanja in pravili borze. "To velja vključno za Zavarovalnico Triglav," je dejal.

DZ je novelo zakona sprejel z 41 glasovi za in 21 proti. Nasprotovali so ji v poslanskih skupinah opozicijskih strank, medtem ko so poslanci koalicijskih strank predlog vlade ocenjevali za dober.

Medtem ko je Šircelj noveliranje zakona utemeljeval s kolizijo med pravnimi ureditvami pravnih naslednic pidov in bank ter zavarovalnic, pa je Milan Cvikl (SD) ugotovil, da takšna kolizija ne obstaja. "Obstaja pa kolizija med interesi koalicijskih strank," je dejal. Novela zakona je po njegovih besedah v nasprotju z vsem, kar smo v Sloveniji v času razvoja tržnega gospodarstva naredili, in "pomeni ponovno veliko vpletanje države v gospodarstvo na način, ki ni tržen".

Odzivi politike

Po oceni Mateja Lahovnika (Zares) bo imela uveljavitev novele zakona za posledico, da se bo z delnicami Zavarovalnice Triglav še naprej trgovalo nepregledno na sivem trgu.

V Zares noveli nasprotujejo predvsem zato, ker je vlada zakon, po katerem morajo na borzo vse naslednice pidov, tudi banke in zavarovalnice, utemeljevala s potrebo po večji preglednosti trgovanja s temi delnicami, je dejal Lahovnik.

Sašo Peče (nepovezani) pa se je vprašal, zakaj sploh prodajati državno premoženje, ko pa imamo po besedah predsednika vlade proračunski presežek. Predlagana novela ne odraža nacionalnega interesa, je opozoril ter poudaril, da je Zavarovalnica Triglav bogastvo vseh nas.

Josip Bajc (SLS) je novelo zakona podprl, saj je treba - kot je dejal - pred uvrstitvijo Zavarovalnice Triglav na borzo odgovoriti še na vrsto vprašanj, povezanih tudi z referendumom. Z uvrstitvijo zavarovalnice na borzo bi po njegovem mnenju prišlo do več težav, v SLS pa so tudi prepričani, da v tem trenutku prodaja državnega deleža v Zavarovalnici Triglav ni potrebna, kaj šele nujna.

Rudi Veršnik (SDS) je menil, da je predlog vlade, da se določila zakona ne uporabljajo za banke in zavarovalnice, povsem utemeljen. Ciril Testen (NSi) pa je opozoril, da je veljavni zakon v taki obliki neizvršljiv in je v neposrednem nasprotju z zakonom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki narekuje sprejem posebnega zakona, s katerim se bo določil način, na osnovi katerega bodo fizične osebe upravičene do delnic Zavarovalnice Triglav.