'Strah pred pogledom na indekse'

Republikanci in demokrati se niso mogli uskladiti glede časovnice krepkega znižanja plač pri General Motorsu, Fordu in Chryslerju. Vodja senatne večine demokrat iz Nevade Harry Reid obžaluje, ker so bila pogajanja z republikanskimi senatorji glede predloga zakona o pomoči ameriškim avtomobilskim podjetjem neuspešna. Dodal je, da ga bo v petek strah pogledati borzne indekse, ker podoba ne bo prijetna.

Imel je prav, tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se po propadu pogajanj o rešitvi ameriške avtomobilske industrije krepko znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 8235,87 točke. To je 484,68 točke oziroma 5,56 odstotka manj kot v četrtek.

Vest iz Washingtona je poleg tega povzročila, da se je tečaj ameriškega dolarja v razmerju do japonskega jena med trgovanjem za nekaj časa znižal na najnižjo raven v zadnjih 13 letih, kar ni dobro za japonske izvoznike. Zgodaj popoldne so z dolarjem v Tokiu trgovali po tečaju 88,10 jena, potem ko je bilo treba v četrtek zvečer zanj še treba odšteti približno 92,50 jena.

Zaradi negotovosti glede rešitve ameriških avtomobilskih proizvajalcev so se v četrtek znižali tudi tečaji ameriških delnic. Na borzi na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones znižal za 196,33 točke oziroma 2,24 odstotka na 8565,09 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 57,60 točke oziroma 3,68 odstotka na 1507,88 točke.

Pogajanja so propadla, ker so republikanski senatorji od sindikata avtomobilske industrije zahtevali, naj člane prepriča v krepko znižanje plač še pred iztekom veljavnosti sedanje kolektivne pogodbe leta 2011, s čimer bi se oblikovale na ravni plač zaposlenih pri japonskih proizvajalcih v avtomobilski industriji. Sindikat je izsiljevanje zavrnil in pogajanja so propadla. Nato je opravil proceduralno glasovanje o predlogu zakona, o katerem so se demokrati dogovorili z Belo hišo in ga je v sredo potrdil predstavniški dom. Izid je bil 52 za in 35 proti, vendar pa bi bilo potrebno zbrati 60 glasov, da bi predlog lahko šel na glasovanje.

Pomoč iz 700 milijard?

Nadaljnji razvoj dogodkov je negotov, znano pa je, da podjetju General Motors brez pomoči države do konca leta grozi propad. Ogrožen je tudi Chrysler, medtem ko bi naj Ford imel še nekaj denarja, vendar le, če ne propadeta oba konkurenta. Republikanci želijo, da gredo avtomobilska podjetja v stečaj, demokrati in Bela hiša pa opozarjajo, da si ameriško gospodarstvo v času krize in recesije ne more privoščiti dodatne velike izgube delovnih mest.

V rešitev krize lahko poseže ameriški predsednik George Bush, ki lahko sprejme uvodni predlog demokratov, da bi denar vzeli iz 700 milijard dolarjev vrednega načrta proti finančni krizi. Iz Bele hiše so že prišli namigi, da to ni izključeno, "saj bi propad avtomobilske industrije občutno vplival na gospodarstvo". Glede na to, da so predstavniki administracije opozarjali na katastrofalne posledice propada avtomobilskih podjetij, bi bilo sicer zelo nenavadno, če Bush denarja ne bi zagotovil.

Predlog "rešilnega" zakona je predvideval tudi ustanovitev urada posebnega nadzornika za porabo proračunskih sredstev. Podjetja bi morala do 31. marca 2009 predložiti natančne načrte prestrukturiranja, v nasprotnem primeru pa bi se jim denar odvzel in bi morala v stečaj. Morala bi upoštevati podobne pogoje, kot bi jih morale banke, ki prejemajo denarno pomoč iz 700 milijard dolarjev vrednega paketa za boj proti finančni krizi. Omejiti bi morala plače direktorjem, prenehati z izplačevanjem dividend ter jamčiti, da bo posojilo najprej odplačano državi, šele nato pa drugim delničarjem ali upnikom.