Število prostih delovnih mest v Nemčiji rekordno visoko

V Nemčiji je bilo v drugem četrtletju nezasedenih 1,1 milijona delovnih mest, kar je največ od združitve obeh Nemčij leta 1990. V primerjavi s prvim četrtletjem se je številka povečala za 35.000, v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem pa za 114.000, kažejo podatki nemškega Inštituta za raziskave zaposlovanja.

V proizvodnem sektorju je bilo po podatkih inštituta, ki se sklicuje na podatke zaposlovalcev, v drugem četrtletju 124.000 prostih delovnih mest, kar je 6000 več kot v prvem četrtletju in 24.000 več kot v istem obdobju lani.

Gradbeni sektor je razpolagal s 101.000 prostimi delovnimi mesti, kar je 13.000 več kot v prvem četrtletju in 3000 več kot v istem obdobju lani, je podatke inštituta povzela nemška tiskovna agencija dpa.

Vladni podatki medtem kažejo, da prek začasnih pogodb delo opravlja več ljudi kot kadar koli prej. Konec leta 2016 je bilo v takšnih delovnih razmerjih skoraj milijon ljudi, kar je 4,4 odstotka več kot leta 2015, 16,4 odstotka več kot leta 2013 in trikrat več kot leta 2003.

Nemška opozicija je te številke pospremila s kritiko vlade, češ da ta ne stori dovolj za preprečevanje dela, ki je v korist le delodajalcem.

Nemško gospodarstvo v drugem četrtletju z malenkost počasnejšo rastjo

Nemški bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem trimesečju v četrtletni primerjavi okrepil za 0,6 odstotka, kar je malenkost manj od pričakovanj analitikov in za 0,1 odstotne točke počasnejša rast kot v prvih treh mesecih leta. A rast največjega evropskega gospodarstva ostaja krepka.

Nemški statistični urad Destatis je v danes objavljeni prvi oceni rahlo počasnejšo dinamiko rasti pripisal učinku zunanje trgovine. Izvoz se je sicer ob ugodni globalni konjunkturi okrepil, a je bila rast uvoza precej višja kot rast izvoza. Nemčija kljub hitrejši rasti uvoza še vedno ostaja neto izvoznik in ustvarja velik zunanjetrgovinski presežek.

Rast je spodbujala zasebna poraba, saj rekordno nizka brezposelnost od združitve obeh Nemčij, nizka inflacija, občutneje naraščajoče plače ter nizke obrestne mere Nemce spodbujajo k potrošnji.

Rastejo tudi investicije države v infrastrukturo in stavbe, še posebej v objekte za namestitev številnih beguncev in migrantov, ki so v Nemčijo prišli v zadnjih letih. Tudi podjetja so ob optimističnem razpoloženju in okrepljenem zaupanju v rast evrskega območja in svetovnega gospodarstva okrepila investicije v osnovna sredstva.

Nemška gospodarska rast v drugem četrtletju je bila tako na ravni povprečja v evrskem območju, kjer se je BDP po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat na četrtletni ravni prav tako okrepil za 0,6 odstotka. Analitiki so medtem po poročanju tujih tiskovnih agencij pričakovali 0,7-odstotno krepitev nemškega gospodarstva.

Je pa Destatis danes za 0,1 odstotne točke zvišal oceno rasti v prvih treh mesecih. Na četrtletni ravni se je tako nemški BDP v prvem trimesečju okrepil za 0,7 odstotka.

Na letni ravni je bila rast po sezonsko neprilagojenih podatkih v drugem četrtletju 0,8-odstotna, potem ko je bila v prvih treh mesecih 3,2-odstotna. A letos je učinek koledarja zelo velik – v prvem četrtletju so bili trije delovni dnevi več kot pred letom dni, v drugem pa trije manj.

Po desezoniranih podatkih se je tako nemški BDP na letni ravni v drugem trimesečju okrepil za 2,1 odstotka, v prvem četrtletju pa za 2,0 odstotka. To je za zdaj rahlo nad napovedmi rasti za letos, ki so nekoliko pod dvema odstotkoma. Lani se je nemško gospodarstvo okrepilo za 1,9 odstotka.