Stekla pogajanja za zvišanje odkupne cene mleka na raven povprečja EU

Kot je po koncu pogajanj v nagovoru zbranim mlekarjem in predstavnikom medijev v Ljubljani poudaril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, so kmetje sestanek s predstavniki v verigi zahtevali zaradi velikih težav mlečnega sektorja.

"Stanje v mlečnem sektorju je zelo kritično," je opozoril. Kmetje so po njegovih besedah izpostavljeni dnevnim cenam repromateriala. Spomnil je na nenehne podražitve krmil, posebej koruze in soje, pa tudi ostalih komponent. "Da ne govorim o umetnih gnojilih, ki so se zelo podražila," je dodal.

Pri tem pa je povprečna odkupna cena mleka v Sloveniji s 35,9 centa na liter med najnižjimi v EU – nižjo imajo samo na Portugalskem, je povedal Medved. Sindikat zato zahteva takojšnje zvišanje odkupne cene mleka za pet centov na 42 centov na liter, kolikor je povprečje v uniji.

Kmetje tudi z drugimi zahtevami

Kmetje so na današnja pogajanja prišli še z nekaterimi drugimi zahtevami. Zavzeli so se za oblikovanje transparentnega in vzdržnega modela oblikovanja cene na mesečni ravni, ki bo vključeval tudi obračun surovega mleka na utežno enoto, in ne na volumensko (na kilogram, ne več na liter, tako kot imajo to urejeno v drugih državah EU) ter plačilo mlečne maščobe v celoti, ne le do določenega deleža (v številnih primerih le do 4,2 odstotka).

Udeleženci sestanka so pristali na večino zahtev kmetov, pri čemer naj bi podrobnosti še dorekli, z izjemo takojšnjega dviga odkupne cene mleka za pet centov na liter. Dogovoriti se o tej zahtevi že danes bi bilo preveč optimistično, je v izjavi po pogajanjih dejal kmetijski minister Jože Podgoršek. "Vsakdo potrebuje svoje kalkulacije," je menil, pri tem pa ocenil, da so bili trgovci na današnjih pogajanjih vendarle proaktivni.

"Trgovci so pripravljeni na večjo dinamiko sprememb cenikov do mlekarn, torej navzdol. To je zame zelo pomembna informacija, zato da se lahko vendarle skomunicira morebiten dvig cene v javnosti na način, da s tem rešujemo prvega v verigi, kmeta, da ta člen ne poči," je navedel minister. Sam je že jasno postavil izhodišče, da moramo v čim krajšem času priti do povprečne cene v EU.

Medved je današnja pogajanja označil za pomemben korak naprej, pričakuje pa še tudi ureditev cen. "Nekatere kmetije so zelo zadolžene in če se cene ne bodo uredile, se kmetije ne bodo več mogle nadalje razvijati niti obstajati," je posvaril. Zvišanje cen je nujno za ohranjanje slovenskega podeželja, je dodal.

Osebno je upal, da se bodo pogajanja nadaljevala že v petek, a so se na koncu deležniki v verigi dogovorili za vnovično srečanje v ponedeljek.

Sindikat kmetov so na sestanku podprli v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in Zadružni zvezi Slovenije. Slednja preko zadrug članic povezuje družinske kmetije, ki pridelajo 80 odstotkov slovenskega mleka za predelavo v mlečne proizvode. Njen predsednik Borut Florjančič je v sporočilu za javnost po pogajanjih zapisal, da so zaradi resnosti situacije tako pri kmetih kot v živilsko predelovalni industriji potrebni takojšnja uskladitev cen s stroškovnimi razmerami v prireji mleka, vzpostavitev vzdržnega modela oblikovanja odkupne cene surovega mleka v bližnji prihodnosti in pravična porazdelitev vrednosti v celotni verigi. "Cene vhodnih surovin resda rastejo po celotni EU, kljub temu da imajo evropske mlekarne tudi podobne težave, nudijo svojim dobaviteljem višje cene kot slovenske mlekarne," je poudaril.

"Slovenski kmetje potrebujejo odgovor zdaj. Zato pozivam vse člene verige k razumnim odločitvam, ki bodo omogočile kmetom ohranitev dejavnosti in potrošnikom dostop do kakovostnih slovenskih živil po razumnih cenah. Dvig cen je potreben čez celo verigo, vendar se povečanje odkupne cene surovega mleka lahko naprej v verigi, tudi v maloprodajni ceni za končnega potrošnika, odrazi kvečjemu v enakem nominalnem dvigu, in ne enakem procentu," je dodal. Po navedbah zveze so slovenski kmetje med letoma 2013 in 2021 prejeli za skupno 158,8 milijona evrov manj plačila, kot bi ga, če bi prejemali povprečno evropsko odkupno ceno mleka.

Podgoršek: Suša že kaže prve posledice

Sicer pa ima Slovenija na področju mleka okoli 130-odstotno samooskrbo. Podgoršek je priznal, da z zaskrbljenostjo spremljajo vreme in da suša že kaže prve posledice, "zlasti na peščenih tleh so žita že zelo prizadeta". Poleg tega je spomnil na težave pri dobavi gnojil. "A mlečni sektor je zaenkrat vendarle še stabilen in kolikor poznam resne kmete, imajo načeloma kar nekaj zaloge krme, ker imamo nekaj ugodnih let za sabo, neki manjši odmik od običajnih let pa načeloma takoj ne bi smel puščati posledic," je sklenil.

Današnjega sestanka pri ministru so se udeležili predstavniki sindikata kmetov, KGZS, zadružne zveze, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije ter predstavniki mlekarn in trgovskih verig.