Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes za zaprtimi vrati nadaljevala obravnavo financiranja spornih menedžerskih odkupov s strani bank v pretežno državni lasti. Sprejela je več sklepov; med drugim, da minister za finance Andrej Bajuk komisije ni želel seznaniti z vlogo bank pri spornih primerih koncentracije kapitala.
Komisija za javne finance tako zaradi nepojasnjene vloge bank v pretežni državni lasti (NLB in NKBM) ni mogla razjasniti vseh okoliščin v zvezi s financiranjem prevzemov, zato domneva, da so člani nadzornih svetov bank financiranje spornih prevzemov dopuščali z vednostjo vlade.
Komisija je tudi ugotovila, da so bili prevzemi v Pivovarni Laško, Merkurju in Istrabenzu pretežno, glede na svoj tržni delež, financirani s posojili NLB in NKBM. Vlado in ministrstvo za finance je pozvala, da poročata o vlogi omenjenih bank pri prevzemih ter da se opredelita do vloge in odgovornosti članov nadzornih svetov in uprav bank.
Omenjene sklepe so podprli štirje člani komisije iz vrst opozicijskih strank, medtem ko so jim trije predstavniki koalicije v komisiji v celoti nasprotovali in sejo označili za opozicijski predvolilni manever.
Kljub pozivu predlagatelja nujne seje komisije za nadzor javnih financ, poslanske skupine Zares, ministru Bajuku, naj se nadaljevanja seje vendarle udeleži, saj lahko le on poda bolj natančne informacije o financiranju spornih menedžerskih odkupov, Bajuka tudi tokrat ni bilo. Ministrstvo za finance je zastopala Katja Božič, seje pa se je udeležil tudi državni sekretar Andrej Šircelj.
Prvopodpisani pod zahtevo za sklic nujne seje komisije Vili Trofenik (Zares) je poudaril, da ostajajo nekatera vprašanja odprta. "Niti ministrstvo za finance niti vlada nista izpolnila sklepa, ki ga je na predlog koalicije izglasoval DZ na izredni seji v začetku julija," je bil kritičen Trofenik in dodal, da vlada ugotavlja, da je tajkunizacija za Slovenijo škodljiva, hkrati pa, da pri financiranju spornih prevzemov ni bilo nepravilnosti.
"Problem tajkunizacije se je tako izpostavljal samo v predvolilne namene. Ko pa je prišel čas, da se z zadevo končno tudi razčisti, pa vlada za to ni več zainteresirana," je zatrdil Trofenik in podvomil v iskrenost premiera Janeza Janše na zadnjem izrednem zasedanju DZ, ko je pozval poslanke in poslance, da bi se bilo z afere Patria bolj smiselno znova preusmeriti v tajkune. "Gre za neodgovorno igro," je prepričan Trofenik.
Podobno meni tudi Milan M. Cvikl. Po njegovih besedah je povsem jasno, da so bili managerski odkupi pospešeni po spremembi prevzemne zakonodaje in financirani z uporabo finančnega vzvoda. "Iz tega je nastal političen problem, ko je novembra lani predsednik vlade Janez Janša ugotovil, da potrebuje sovražnika in da so to tajkuni," je še poudaril in končal: "Vlada državnemu zboru ni pripravila celovite informacije o tem, da je potek koncentracije kapitala v obravnavanih družbah sprožila ona sama."
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.