Sodnik: Ljudje imajo pravico vedeti, kaj ste storili. Objavili seznam 104 'pokvarjenih' bankirjev

Barclays, sedma največja banka na svetu, je bila lani prva finančna ustanova, ki jo je zaradi manipulacij z obrestno mero doletela globa ameriških in britanskih regulatorjev, plačati pa je morala 290 milijonov dolarjev.

Obremenilna elektronska korespondenca med visokimi predstavniki banke je razkrila, kako so se ti drug drugemu hvalili, kako uspešno in dobičkonosno manipulirajo z liborjem, ter obljubljali steklenice šampanjca tistim, ki bi se še upali pridružiti "igri".

Ko je odjeknil škandal, je odnesel pet visokih uslužbencev banke, osmerico so doletele sankcije. Posloviti sta se morala tudi takratni prvi mož Bob Diamond in njegova desna roka Jerry Del Missier.

Izkazalo se je, da sta tudi onadva na seznamu tistih, ki so od sodišča pričakovali anonimnost. Na seznamu so 104 imena. Sodnik pa je opozoril, da naj bi bila v 2velike posle" vpletena dvajseterica s seznama, ki je nastal na podlagi pregleda elektronske pošte.

Britansko pravosodje proces proti bankirjem imenuje "testni primer", ki bo pokazal, ali je bančni sektor končno prišel do točke, ko bo moral odgovarjati za svoje početje, če bo to nezakonito. Bankirji trdijo, da ni nobenih razlogov za obsodbo.

Poleg anonimnosti imen so od sodišča tudi zahtevali, da se iz prvih zaslišanj izključi medije, a je bila zavrnjena tudi ta prošnja. Sodnik je prepričan, da ima javnost pravico do popolnih informacij, ne le do tega, kar bi bankirji "dovolili" objaviti.

Odvetnik, ki je zastopal bankirje, se s tem ni strinjal. Dejal je, da lahko iz konteksta iztrgano poročanje v javnosti ustvari napačen vtis o njegovih strankah, kar bi lahko škodovalo njihovemu ugledu in kariernim možnostim.

Guy Vassall-Adams, ki je zastopal medije, ki so se na zahtevo po anonimnosti pritožili prvi, pa je dejal, da so zahteve bankirjev smešne. "Mislijo, da so tako vplivni in bogati, da so nad zakoni. A pred sodiščem morajo zanje veljati popolnoma enaki pogoji kot za vse druge državljane," je dodal.

Škandal z manipuliranjem z medbančno obrestno mero je močno zamajal britansko in svetovno bančništvo, saj se je izkazalo, da je bilo vpletenih precej bank. Predvsem je razkril popolno ignoranco pravil in etičnih vrednot, ki so v Veliki Britaniji zapisani v izjemno obsežnem priročniku, ki ima okoli 6000 strani. Vendar se ga očitno nihče ne drži, kazni regulatorja pa so tudi za ustanove nizke, za primer manipulacije z obrestnimi merami so se namreč gibale do okoli 75 milijonov evrov, kar je za takšno ustanovo le drobiž.

Sodni epilogi zgodb proti bankirjem so tudi globalno gledano še vedno prava redkost, zato je v primeru manipulacije liborja v igro vstopila britanska vlada, ki je zahtevala temeljito preiskavo.

Ker je zakonodaja, ki govori o kazenski odgovornosti bankirjev, izjemno skopa ali pa je za nekatere prekrške sploh ni, je namreč kazalo, da bodo edine tožbe zoper pokvarjene bankirje civilne in ne kazenske.

Žrtev v škandalu z medbančnimi obrestnimi merami ne manjka. Britanski minister, pristojen za nepremičninski trg, Grant Shapps je dejal, da je prilagojena obrestna mera najbrž vplivala na število zaseženih domov, katerih lastniki niso mogli več odplačevati posojil. Pri Barclaysu so to zanikali in trdijo, da njihovo početje ni nikogar stalo strehe nad glavo.