Slovenski podjetniki bi v gospodarstvo 'investirali' tudi z regresom v višini 200 odstotkov povprečne meseče plače

Klub slovenskih podjetnikov (SBC) je na forumu v Postojni z nemškim združenjem malih in srednjih podjetij BVMW podpisal sporazum o sodelovanju. Predsednik SBC Marjan Batagelj in nekateri njegovi člani so ob tem predstavili predloge, naslovljene Za prodorno Slovenijo, s katerimi želijo med drugim spodbuditi investicije in znižati davke.

Kot je na novinarski konferenci po podpisu sporazuma povedal Batagelj, si SBC vse od svoje ustanovitve prizadeva, da bi s konkretnimi predlogi vplival na družbo. "To so predlogi naših članov, ki izvirajo iz našega delovanja, naših težav in poznavanja mednarodnega okolja. Zato si danes o njih upamo spregovoriti kot o naših zahtevah," je dejal.

Te zahteve so po njegovih besedah usmerjene v finančno uravnoteženje družbe. "Nedopustno je, da se v času gospodarske rasti obnašamo tako, kot da bo to obdobje trajalo večno," je opozoril in poudaril, da odgovorni posamezniki vedno mislijo naprej. Med ukrepi je izpostavil predvsem znižanje davkov, med drugim DDV, davka na dobiček in obdavčitve najvišjega dohodkovnega razreda.

'Obremenjenost delovno aktivnih je prevelika'

Izvršni direktor SBC Goran Novković je opozoril, da tveganja v Sloveniji kljub nesporno visoki gospodarski rasti ostajajo. Med njimi je navedel BDP, ki je po njegovih besedah realno šele pred meseci dosegel predkrizno raven, kritičen zaostanek pri produktivnosti, prevelike apetite javnega sektorja in visoko zadolženost države.

Izpostavil je tudi po njegovih besedah previsok delež izdatkov za obresti, medtem ko za investicije 'ostaja drobiž'. Prevelika je tudi obremenjenost delovno aktivnih, so prepričani v SBC.

Kot je pojasnil član kluba Igor Akrapovič, so veliko pozornosti namenili izboljšanju motivacije kakovostnih kadrov, ki pogosto odhajajo v tujino, kjer jih med drugim zaradi nižje obremenjenosti plač čakajo boljši pogoji. V SBC zato med drugim predlagajo oprostitev plačila prispevkov in dohodnine za nagrade za poslovno uspešnost in regres v višini do 200 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega v zadnjem letu.

Predlagajo tudi dvig meja vseh dohodninskih razredov in ukinitev najvišjega razreda, hkrati pa postopno uvedbo kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje pri plači v višini 4000 evrov bruto mesečno. Razvojna kapica bi se nato postopoma zniževala iz leta v leto do dvakratnika povprečne plače, in sicer najpozneje v petih letih.

Kadrovske štipendije bi bilo treba po besedah Tanje Skaza izvzeti iz skupnega dohodka gospodinjstva, s čimer ne bi vplivale na druge ugodnosti, do katerih je družina upravičena iz programa socialnih pomoči. To bi spodbudilo marljive dijake in študente, družine pa nekoliko finančno razbremenilo, menijo v SBC.

Mladi bi morali biti ob tem bolje obveščeni o zaposljivosti posameznih skupin diplomantov, zato se v klubu po besedah Marka Lotriča zavzemajo za uvedbo javne evidence zaposljivosti, ki bi se osveževala letno. Poudaril je tudi, da bi lahko pri olajšavah za nove investicije večjo vlogo odigrale občine, denimo z nižjo ceno komunalnega prispevka.