Sloveniji kaže dobro, a kratkoročne ukrepe bo treba nadomestiti s trajnimi

Slovenija v zadnjem obdobju beleži precej dobre rezultate in Umar napoveduje, da bo letos njena gospodarska rast znašala nekaj nad dvema odstotkoma. A tudi zdaj bodo potrebne prave odločitve. "Hitre in kratkoročne protikrizne ukrepe bo treba nadomestiti s takšnimi, ki bodo imeli trajne učinke," je na današnji novinarski konferenci poudaril direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Med njimi je naštel strukturne reforme, ob predvidljivih demografskih sprememb zlasti pokojninsko, privatizacijo v kontekstu potencialne gospodarske rasti in krepitev konkurenčnosti gospodarstva.

Ker v Umarju pričakujejo, da gospodarska rast prihodnje leto ne bo tako visoka kot letos, opozarjajo na tveganja in negotovosti, ki vladajo v sedanjih, sicer ugodnih razmerah na svetovnih trgih. Na gibanja bodo tako poleg tega pomembno vplivali ukrepi makroekonomskih politik, povezani z javnimi investicijami in potekom konsolidacije javnih financ.

Pomembno vlogo bo igrala tudi privatizacija in njena povezava s potencialom za gospodarsko rast. "Odstopanja bi imela na kratek rok relativno majhen vpliv, precej pa bi spremenila dolgoročnejše obete za gospodarsko rast," je opozoril Vasle.

Kot je pojasnil, se je potencial gospodarske rasti v Sloveniji v zadnjem času več kot prepolovil in je sedaj pod enim odstotkom. To pa je povezano z lastništvom podjetij in bank oz. kakovostjo upravljanja premoženja, ki bo v prihodnje eden ključnih dejavnikov, ali se bo ta potencial povečal ali ne.

Eden od pomembnih dejavnikov, ki je v ozadju okrevanja gospodarstva, so tudi ugodne razmere med cenami. Zadnje zniževanje denimo cen nafte že imajo pomemben prispevek k slovenskemu gospodarstvu, govorimo o zneskih med 200 in 300 milijoni evrov, je ponazoril. Izrazil je pričakovanje, da se bo to v prihodnjem letu ohranilo in prispevalo k pozitivnim rezultatom.

V Sloveniji se je sicer v zadnjih dveh letih močno izboljšala stroškovna izvozna konkurenčnost. Država je v zadnjih sedmih četrtletjih beležila pozitivno gospodarsko rast, je znane statistične podatke povzel Vasle in rezultate ocenil za "relativno dobre". Okrevanje temelji predvsem na izvozu in investicijah.

Izvoz je presegel raven pred krizo

Izvoz je presegel predkrizno raven in Umar napoveduje, da bo njegova rast letos dosegla pet odstotkov. "Spodbudno je, da se krepi izvoz večjega števila panog, pa tudi njegova geografska porazdelitev kaže, da narašča prodaja blaga v vse večje slovenske trgovinske partnerice," je nanizal.

Investicijsko dejavnost po njegovih navedbah poganjajo predvsem javna vlaganja, povezana s črpanjem evropskih sredstev. Tu je Vasle izpostavil naložbe v infrastrukturo na občinski ravni, opaziti pa je tudi rahlo povečanje podjetniških investicij.

Prebivalstvo spet nekoliko več troši

Okrepilo se je trošenje prebivalstva, izboljšale so se razmere na trgu dela. Umar napoveduje, da se bo število registriranih brezposelnih letos nekoliko bolj približalo številki 120.000, kot je napovedoval jeseni. "V zadnjih dveh četrtletjih se zmanjšuje število oseb, ki so izgubile delo, in se povečuje število oseb, ki so pridobile novo zaposlitev," je dejal.

Po njegovih besedah je rast zaposlenosti značilna za več panog, tako da je okrevanje relativno enakomerno, zato lahko rečemo, da "gre za trajnejše izboljšanje". Vendar je opozoril, da se "soočamo s strukturnimi težavami, ki so večje od povprečja EU in ki so bolj dolgoročne narave" in s katerimi se bo treba v prihodnje resno spoprijeti, če želimo, da se bodo številke na trgu dela opazneje spremenile.

Umar je naredil analizo plačne neenakosti zaposlenih in ugotovil, da se je bilo zmanjšanje mase plač v javnem sektorju zgodilo predvsem prek prilagajanja plač, v zasebnem prek zmanjšanja števila zaposlenih. "Na gibanje plač sta vplivala tudi nova zakonska ureditev minimalne plače in prenova plačnega sistema v državnem sektorju," je pojasnila Ana T. Selan iz Umarja.

Ukrepi so prispevali k zmanjšanju plačne neenakosti, ki že pred krizo ni odstopala od povprečja EU. Plače so se v obdobju 2008 in 2013 relativno najbolj zvišale zaposlenim z nizko izobrazbo, visoko izobraženim, ki praviloma ustvarjajo višjo dodano vrednost, pa nekoliko znižale.