Sloveniji grozi stavkovni val

Sindikati javnega sektorja ne zahtevajo splošnega povišanja plač, temveč izpolnitev vladne obveze oziroma dogovora o uskladitvi izhodiščnih plač. Do napovedi se bodo opredelili do 16. januarja. Če se bo večina sindikatov odločila za stavko, se bo pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov tega dne preimenovala v stavkovni odbor reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, je v izjavi za javnost zapisal vodja pogajalske skupine sindikatov JS Doro Hvalica.

"Zahtevamo uresničitev dogovora, ki je bil tudi temeljni pogoj za parafiranje kolektivne pogodbe javnega sektorja," je zapisal in izpostavil zahtevo po takojšnji izpolnitvi vladne obveze o višini in načinu splošne uskladitve plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij. Ta naj bi zagotavljala zvišanje izhodiščne plače s 1. januarjem 2008 za razliko med predvideno in ugotovljeno inflacijo od decembra 2006 do decembra 2007.

Sindikati javnega sektorja zahtevajo tudi uveljavitev določil zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter kolektivne pogodbe javnega sektorja in aneksov oz. kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev s 1. januarjem 2008. To zahtevajo ne glede na to, kdaj bodo ustvarjeni tudi formalni pogoji zanje.

Slovenija v znamenju stavk

Sloveniji se tudi sicer obeta pravi stavkovni val. Ne le zaposleni v javnem sektorju, tudi delavci, ki so jih podražitve najbolj prizadele in zato zahtevajo zvišanje plač, grozijo s stavkami. Lahko se zgodi, da se bodo že v kratkem za ta korak odločili sodniki in šolniki, še vedno pa niso uspeli umiriti vrenja med zdravstvenimi delavci.

Zdravniki želijo za tretjino višje plače

Že decembra je v zdravstvu skoraj počilo. Zaposleni so se pritoževali nad pomanjkanjem kadra, preobremenjenostjo in prenizkimi plačami. Te naj bi se zvišale za tretjino, saj je zdaj neto plača zdravnika specialista brez dodatkov okrog 1500 evrov. Vladi je takrat uspelo pomiriti zdravnike z obljubami o boljšem nagrajevanju.

Na obljube z Gregorčičeve so se odzvali v zdravstveni zavarovalnici. Njihov izračun je takšen: če bi sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides dosegel svoj cilj, bi bilo treba vsako leto zagotoviti 50 milijonov evrov dodatnega denarja. Če bi s podobnimi zahtevami prišli na dan še drugi zdravstveni delavci, pa celo 200 milijonov. To pa predstavlja desetino proračuna zavarovalnice.

Tudi učitelji imajo dovolj

Prekipelo je tudi učiteljem. Če se bodo plače dvignile zdravnikom, se morajo tudi njihove, vztrajajo. Leta 2002 so si namreč z novim aneksom h kolektivni pogodbi izborili vzajemno razmerje plač z zdravniškimi. Odločno nasprotujejo tudi vladnemu predlogu kolektivne pogodbe za njihovo panogo, ki, tako učitelji, marginalizira njihov poklic. "Zahtevamo plače, primerljive z uradniškimi,“ je v pogovoru za 24ur.com povedal predstavnik Sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) Sandi Modrijan. In navedel zgovorno primerjavo: uradniki z enako izobrazbo so že v osnovi uvrščeni tri plačne razrede višje, imajo pa tudi večjo možnost napredovanja. Povedano drugače, uradniku se že od začetka višja plača tekom kariere lahko zviša za tri četrtine, učiteljem pa le za četrtino.

Pogajanja še potekajo, a Modrijan pravi: "Glede na to, na kakšnih stališčih vztraja vlada, je vse skupaj zelo pesimistično.“ O tem, ali bodo poskušali uresničitev svojih zahtev doseči s stavko, se bodo odločali 29. januarja na izredni seji glavnega odbora SVIZ . Zakon jim pri načinih protesta ne postavlja omejitev, neuradno pa smo izvedeli, da najverjetneje pouka ne bo, kljub temu pa bodo otroke, ki bodo želeli priti v šolo, tudi sprejeli. Zavedajo se namreč, da si vsi starši ne morejo zagotoviti varstva.

Kaj pa sodniki?

Grožnje s stavko so že konec lanske pomladi prisilile ministra za javno upravo Gregorja Viranta, da je prisluhnil policistom. Dolge vrste na meji, posledica bele stavke carinikov konec novembra, so izboljšale tudi njihov pogajalski položaj. Dosegli so, da odpuščanj ne bo, o plačah pa se bodo še pogajali. Minister sicer pravi, da sindikatom ni popuščal.

Zdaj se na morebitno, najverjetneje belo, stavko pripravljajo sodniki. Dokončna odločitev naj bi padla na sestanku prihodnji petek. Moti jih plačna reforma, ki je najbolj prizadela starejše sodnike, na žulj pa jim je stopil tudi pravosodni minister Lovro Šturm z izjavo, da lahko tisti, ki s plačo niso zadovoljni, zapustijo sodniške vrste.

Toda tudi med sodniki stavki niso vsi naklonjeni. Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen je tako v pogovoru za 24UR dejal, da se stavka za sodnika ne spodobi. "Stavka ni v skladu z načeli sodniške etike in bi jo sodnikom odsvetoval. Svetujem pravno pot,“ pravi.

Plačna reforma velja tudi za tožilce, ki ostajajo tiho. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa nam je sporočila, da se s takšnim reševanjem nesoglasij ne strinja. "Kot generalna državna tožilka, poklicno in osebno, ne sprejemam načina reševanja morebitnih problemov s stavko,“ je zapisala. Dodala je še, da po izračunih, ki so jih opravili na državnem tožilstvu, nov sistem obračunavanja nikomur ni znižal plače.

Sindikati razmišljajo o splošni stavki

Slovensko gospodarstvo pa bi najbolj prizadela splošna stavka, s katero grozijo sindikati zasebnega sektorja. Zaradi rasti cen delavci s sedanjimi plačami ne morejo več preživeti, trdijo in zahtevajo 8,5-odstotno povišanje ali 45 evrov več na mesec. Pogajanja z delodajalci, zadnjič so se srečali včeraj, se vedno znova zataknejo pri vprašanju, ali bi zvišali vse ali le najnižje plače. Zadnji rok za dogovor je 25. januar, v nasprotnem primeru sindikati napovedujejo drugo pot - stavkovni val.