Skupina Petrol v polletju s tretjino manjšimi prihodki, dobiček prepolovljen

Potem ko se je letošnje leto za Petrol začelo skladno z načrti, so se marca s pojavom pandemije poslovne razmere zelo zaostrile. Ukrepi, s katerimi so države za zajezitev pandemije omejevale gibanje tako med državami kot lokalnimi skupnostmi, so zaradi omejevanja prometa vplivali na znatne padce prodaje proizvodov iz nafte, odraz gospodarskih gibanj pa so tudi nižje cene nafte, so objavo polletnih rezultatov pospremili v Petrolu, katerega nadzorni svet je v četrtek imenoval novega člana uprave.

Upravi pod vodstvom Nade Drobne Popović se je namreč pridružil Jože Smolič, ki prevzema delovna področja, povezana s prodajo. Uprava je tako zdaj petčlanska. Poleg Drobne Popovićeve in Smoliča so v njej še Matija Bitenc, Jože Bajuk in Ika Krevzel Panić.

Skupina Petrol je v prvih šestih mesecih ob padcu prodaje proizvodov iz nafte ustvarila 178,8 milijona evrov prilagojenega kosmatega dobička, kar je 18 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja je dosegel 27,4 milijona evrov in je bil za 44 odstotkov manjši od primerljivega lanskega.

Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je znašal 64,3 milijona evrov oz. 22 odstotkov manj, je pa ta v primerjavi s ključnimi tekmeci v regiji boljši. Skupina je 36 odstotkov EBITDA ustvarila s prodajo naftnih derivatov, 20 odstotkov s prodajo trgovskega blaga in povezanih storitev, 21 odstotkov s prodajo energetskih in okoljskih rešitev, 19 odstotkov s prodajo ostalih energentov (zemeljski plin, elektrika, utekočinjen naftni plin), štiri odstotke pa s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov.

Količinska prodaja goriv je upadla za 18 odstotkov, skupina je v polletju prodala 1,5 milijona ton proizvodov iz nafte. Največji padec prodaje je Petrol imel na slovenskem trgu, kjer je v polletju prodal za 24 odstotkov manj proizvodov iz nafte. Na trgih jugovzhodne Evrope je bil padec prodaje dveodstoten, na trgih EU, kjer Petrol prodaja predvsem dizelsko gorivo, pa 21-odstoten.

Prodaja utekočinjenega naftnega plina je znašala 76.600 ton oz. 15 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Prodaja elektrike je v prvem polletju znašala 10,8 teravatne ure, prodaja zemeljskega plina pa 12,3 teravatne ure. S prodajo trgovskega blaga je Petrol na ravni skupine ustvaril 230,5 milijona evrov prihodkov oz. tri odstotke manj kot v istem obdobju lani.

Konec junija je skupina Petrol, ki zaposluje 5256 ljudi, upravljala 510 bencinskih servisov, od tega v Sloveniji 318, na Hrvaškem 110, v Bosni in Hercegovini 42, v Srbiji 15, v Črni gori 15 in na Kosovu 10.

Za naložbe je Petrol v prvem polletju namenil 33,5 milijona evrov, kar je nekoliko več kot v istem obdobju lani, ko je v ta namen šlo 30,9 milijona evrov. Tretjino sredstev je namenil dejavnosti prodaje na slovenskem trgu.

Kot poudarjajo v Petrolu, so družbe v skupini od začetka izbruha pandemije spremljale nastale razmere in izvajale ustrezne ukrepe za zajezitev širjenja virusa in zagotavljanja nemotene oskrbe z energenti. Skupina Petrol na vseh trgih, kjer posluje, pri pripravi in izvajanju ukrepov dosledno upošteva navodila oblasti, primarna skrb je namenjena ukrepom za zaščito zdravja tako kupcev kot zaposlenih Petrola. Oskrba z energenti poteka nemoteno, vsa prodajna mesta obratujejo, zagotavljajo.

V družbi ob tem tudi poudarjajo, da letošnjega poslovnega načrta zaradi pandemije in s tem povzročene gospodarske krize ne bo mogoče realizirati. Konec lanskega leta je Petrol za 2020 načrtoval 6,4 milijarde evrov prihodkov, EBITDA v višini 214,8 milijona evrov in čisti dobiček v višini 109,8 milijona evrov.

Glede na oceno znižanja prodaje v prihodnjih mesecih, ukrepe za racionalizacijo stroškov in prilagajanje obsega investicij bi skupina Petrol letos lahko dosegla EBITDA v višini med 73 in 79 odstotkov lani ustvarjenega EBITDA oz. v višini med 77 odstotkov do 84 odstotkov lanskega EBITDA brez enkratnih dogodkov (Petrol je namreč lani iz EBITDA izločil odpravo rezervacij za tožbe in kazni za v letu 2019 zaključene postopke, ki imajo skupen vpliv v višini 11,1 milijona evrov). Količinska prodaja proizvodov iz nafte bi lahko letos dosegla med 83 in 86 odstotkov tiste iz lanskega leta.