Kmetijski ministri Evropske unije, med njimi slovenska ministrica Marija Lukačič, so v Bruslju po maratonskih skoraj treh polnih dneh pogajanj dosegli dogovor o reformi sektorja sladkorja v povezavi. Sledeč dogovoru se bodo cene sladkorja znižale za 36 odstotkov v štirih letih, pričenši s sezono 2006/2007.
Tako predsedujoča, britanska kmetijska ministrica Margaret Beckett, kot komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel sta "radikalen" in "zgodovinski" dogovor pozdravili in poudarili, da je bil resnično nujen. "Za težke odločitve čas nikdar ni dober, a če je tokrat ne bi sprejeli, bi bile posledice hujše," je dejala Beckettova.
"Reforma je za nekatere članice resnično zelo težka, a bila je nujna, saj bo le tako sladkorni sektor v povezavi imel zagotovljeno prihodnost," pa je poudarila vidno utrujena komisarka, ki se je z iskanjem sprejemljivih rešitev ukvarjala vse od julija, ko je komisija objavila svoj predlog, od torka pa se je pogajala skorajda noč in dan.
''Široka podpora''
Članice sicer soglasja o reformi niso dosegle, temveč je bila odločitev sprejeta s kvalificirano večino. "Reforma je dobila široko, resnično široko podporo," je zagotovila komisarka. Ob začetku pogajanj je reformi nasprotovalo 11 od 25 držav članic, kar je bilo dovolj, da bi dogovor lahko preprečile. Fischer Boelova je tudi dejala, da je reformni dogovor "povsem skladen" s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO), pred katero je na račun dosedanjega 40 let starega močno protekcionističnega režima EU izgubila tožbo in dobila do 22. maja prihodnje leto čas za uskladitev.
Poleg tega reforma tudi krepi pogajalske pozicije EU v pogajanjih o nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine pred ministrsko konferenco WTO prihodnji mesec v Hongkongu, je opozorila komisarka na še enega od razlogov za reformo. Veljavni tržni red pa se sicer izteče konec junija prihodnje leto.
Nižja tudi cena sladkorne pese
Višina znižanja cen sladkorja je bila najtrši oreh v pogajanjih. Evropska komisija in predsedstvo EU sta vse do danes vztrajala na 39-odstotnem znižanju, čemur pa je nasprotovala večja skupina članic, med njimi tudi Slovenija. Znižale se bodo tudi cene sladkorne pese, in sicer za 39,4 namesto 42,6 odstotka. Cene sladkorja v EU so sicer kar trikrat višje kot na svetovnih trgih.
Da pridelovalci sladkorne pese v povezavi ne bodo prehudo prizadeti, naj bi dobili kompenzacijo za izgubo dohodka v obliki neposrednih plačil EU in v višini 64,2 odstotka znižanja; ta delež je nekoliko višji od prvotno predlaganega 60-odstotnega. Države, ki se bodo prostovoljno odrekle vsaj polovici svojih kvot, pa imajo še možnost do 30-odstotnega doplačila.
Pomoč bodo dobile tudi sladkorna industrija in prizadete regije. Vzpostavljen bo sklad za prestrukturiranje, iz katerega bo za popolno ukinitev proizvodnje moč v prvem in drugem letu reforme dobiti 730 evrov na tono, v tretjem 625 in v zadnjem, četrtem letu 520 evrov na tono. Iz sklada bo sicer moč pomoč pridobiti tudi le za delno ukinitev proizvodnje sladkorja, nadalje predvideva dogovor.
S takšno finančno stimulacijo naj bi reforma spodbudila znižanje proizvodnje sladkorja v EU. Čeprav neposrednega znižanja proizvodnih kvot reforma ne uvaja, naj bi se proizvodnja iz sedanjih približno 20 milijonov ton letno spustila na blizu 12 milijonov ton. Tako bi s trga izstopili proizvajalci, ki ne morejo preživeti, drugi pa bi se prilagodili razmeram na svetovnem trgu.
Lukačičeva: Slovenija ni v celoti zadovoljna
Slovenija pa ni v celoti zadovoljna z reformo sektorja sladkorja, saj meni, da je padec cen prevelik in nadomestila izgube dohodka za kmete premajhna, je izjavila slovenska kmetijska ministrica Lukačičeva. Kljub temu je ocenila, da so Sloveniji "dane vse možnosti za nadaljevanje proizvodnje sladkorja", in upala, da se bodo lastniki tovarne v Ormožu za to tudi odločili.
"Pri glasovanju v teh dveh točkah, znižanju cen in nadomestilih, sem se vzdržala," je povedala Lukačičeva. V nekaterih zahtevah pa je država tudi uspela, je dodala: "Za izvedbo reforme je predvideno štiriletno obdobje, kar je bila naša večna zahteva, prav tako smo uspeli z zahtevo po dodatnem denarju za dodatne možnosti pri prestrukturiranju tako kmetov kot industrije," je dejala.
