Bodo brezposelni prelisičili državo?

Dejstvo je, da nevarnost zlorab pri posojilih iz jamstvene sheme obstaja, predvsem naj bi to veljalo pri posojilih za brezposelne. Tukaj seveda ne govorimo o trepetajočih ljudeh, ki jim niti v sanjah ne pade na pamet, da bi se v času brez rednih prilivov upali najemati posojila, pa čeprav za njih jamči država. Možnost zlorab je namreč večja pri tistih, ki ne bi nikoli posojila dobili, bodo pa sedaj "izkoristili" status brezposelnega za refinanciranje obstoječega posojila, vračanja  in jamstvo posojila pa jim bo bolj ali manj drugotnega pomena.

Mnogi brezposelni bi lahko v teh posojilih videli priložnost, s katero bi lahko prelisičili tako banko kot tudi državo. Mnogo brezposelnih namreč nima nobenega premoženja, tako da jim davčna uprava ne bi mogla kaj vzeti, breme dolga pa bi padlo na davkoplačevalska ramena. Poleg vsega pa bi brezposelni lahko teoretično tudi objavil osebni stečaj (bankrot fizične osebe), ki prezadolženim fizičnim osebam omogoča oprostitev obveznosti plačila dolgov.

Kako bodo na to gledale banke? Jamstvena shema je za banke lahko priložnost pospeševanja posojilne aktivnosti, saj imajo pri tovrstnih posojilih delno jamstvo države v primeru nevračila dolga. Kot pa je razvidno iz prakse, pri tem slovenske banke ne pretiravajo, saj imajo s temi posojili lahko tudi dodatne stroške, saj gre za rizično skupino kreditojemalcev.

Vse več pa je namigovanj tudi o tem, kako bo jamstvena shema spodbudila mlade in zaposlene za določen čas, da z ugodnimi posojili pokupijo vso zalogo stanovanj in obrnejo nepremičninski trend. Toda če povpraševanja po jamstveni shemi ni, posojila pa so ugodnejša le za odtenek ...