
Tako ugotavljata novi revizijski poročili računskega sodišča, katerih cilj je bil ugotoviti smotrnost poslovanja Soda pri poravnavanju obveznosti med letoma 2004 in 2007 ter smotrnost ustavitve postopka likvidacije Družbe za svetovanje in upravljanje – DSU v letu 2007.
Slovenska odškodninska družba – Sod po ugotovitvah revizorjev pri ocenjevanju presežka oziroma primanjkljaja premoženja, namenjenega za pokrivanje vseh nastalih in ocenjenih zakonskih obveznosti v prihodnjih letih, ni ravnala učinkovito. Primanjkljaj premoženja je namreč v letu 2004 ugotavljala na podlagi računovodskih izkazov, ki niso bili sestavljeni v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
Način izračunavanja presežka oziroma primanjkljaja v obdobju, na katerega se nanaša revizija, ni bil določen v predpisih ali internih aktih Soda. Družba je način izračunavanja presežka oziroma primanjkljaja sredstev spreminjala ter dopolnjevala, pri tem pa upoštevala nekatere predpostavke, zaradi katerih po oceni revizorjev obstaja tveganje, da ni bilo mogoče ugotoviti natančnih vrednosti vseh bodočih obveznosti, medtem ko vrednost premoženja in prihodnji donosi niso bili pravilno ocenjeni.
Ob tem računsko sodišče opozarja, da je Sod neustrezno izkazoval tudi poslovne dogodke, ki so bili povezani s poplačevanjem obveznosti za račun države. Tako je bilo med letoma 2004 in 2007 nanjo neodplačno preneseno premoženje za pokrivanje zakonskih obveznosti v skupnem znesku 401,7 milijona evrov, večinoma za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Težko je oceniti vrednost presežka ali primanjkljaja
Revizorji menijo, da ti prenosi niso bili potrebni. Ker so ob tem borzni tečaji precej nihali, vrednosti primanjkljaja oziroma presežka premoženja ni mogoče oceniti, zato so revizorji predlagali vzpostavitev sistema evidentiranja premoženja in obveznosti, ki bo omogočal pogostejše in ažurno izračunavanje razpona vrednosti, v okviru katerega se bo gibal primanjkljaj oziroma presežek.
Z izjemo obveznosti iz denacionalizacije Sod zakonskih obveznosti ni mogla učinkovito načrtovati, je še ugotovilo računsko sodišče. Poleg tega cilji poslovanja Soda iz letnih načrtov niso bili določeni na jasen in merljiv način, zato sodišče ni moglo oceniti, ali je bila uspešna pri izpolnjevanju načrtovanih poslovnih ciljev.
Likvidacija DSU ni bila uspešna

V drugi reviziji je računsko sodišče ocenilo, da postopek likvidacije DSU ni bil izveden uspešno, saj ga je vlada ustavila, DSU pa nadaljevala z rednim poslovanjem. Medtem ko bi se moral postopek zaključiti s sprejemom ustreznega zakona ter preostanek premoženja DSU prenesti na Sod, pa vlada predloga zakona ni uvrstila v obravnavo, temveč je brez obrazložitve sprejela sklep o ustavitvi likvidacijskega postopka.
Takšna odločitev je povzročila negospodarno izvajanje nalog DSU, saj bi jih bilo mogoče izvajati v okviru Soda z nižjimi stroški oziroma gospodarneje. Prihranek pri stroških so revizorji ocenili na najmanj 59.703 evre, pri čemer niso upoštevani še stroški manjšega števila zaposlenih v primeru prenosa dejavnosti na Sod.
Računsko sodišče je še ocenilo, da je DSU v letu 2007 negospodarno porabila najmanj 121.823 evrov, med drugim za izplačilo enkratnega nadomestila vodji službe za ekonomiko ter za svetovalne in računovodske storitve. Je pa DSU uspešno izvedla prodajo premoženja ter načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih.
Posledica neizvršene likvidacije je bila tudi nenamenska poraba kupnine od prodanega deleža DSU v Slovenski industriji jekla. Kupnina v višini 16,3 milijona evrov namreč ni bila porabljena za zmanjšanje zadolženosti države, temveč za financiranje razširitve dejavnosti hčerinske družbe DSU Nepremičnine.
Sod: Nepravilnosti odpravili že leta 2005

Iz Soda pa odgovarjajo, enega od ključnih očitkov iz danes objavljene revizije smotrnosti poslovanja pri poravnavanju obveznosti - nepravilnosti pri računovodskih standardih - odpravili že v letu 2005. Sod je v vseh pogledih poslovala in posluje v skladu z veljavnimi predpisi in internimi akti, so sporočili.
V obdobju med letom 2004 in 2007 se je v Sodu izmenjalo kar nekaj vodstev. Novi upravni odbor in vodstvo Soda, na katerega čelu je od 1. maja 2005 Marko Pogačnik, sta že ob svojem imenovanju prepoznala neustreznost izdelanih računovodskih izkazov za leto 2004, nanje večkrat opozarjala in jih tudi ustrezno prenovila, so še sporočili iz Soda.
Do leta 2005 so se namreč uporabljali računovodski predpisi, ki veljajo za proračunske uporabnike, potem pa je družba uvedla nov način računovodskega evidentiranja, ki velja za gospodarske družbe in je skladen s slovenskimi računovodskimi standardi.
V tem času je družba naredila vse, da bi prikazala pošteno vrednost premoženja - tako sredstev kot obveznosti, poudarjajo v Sodu ter dodajajo, da so v zadnjem obdobju, predvsem v letih 2006 in 2007, bistveno povečali bilančno vsoto in v zadnjih treh letih poslovali pozitivno ter tako zagotavljali presežke za poravnavanje svojih obveznosti.
V poročilu omenjeni izkazani poslovni dogodki, povezani s poplačevanjem obveznosti za račun države pri povračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, so za Sod nevtralen posel in na računovodske izkaze nimajo vpliva, so še pojasnili.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.