'Revnejši za 400 milijonov'

Zaradi strmega padanja vrednosti Fordovih delnic se je investicijsko podjetje v lasti bogataša Kirka Kerkoriana Tracinda odločilo za prodajo delnic podjetja Ford, saj so izgubili najmanj 474 milijonov dolarjev. Vlagatelj, ki je znan po svojem aktivizmu, se je pred dvema letoma odločil, da bo pomagal ameriški avtomobilski industriji, vendar se je krepko opekel.

Po vlaganju v General Motors in neuspešnem poskusu prevzema Chryslerja je v letošnjem aprilu porabil milijardo dolarjev za nakup delnic Forda. Za delnico, ki je danes vredna le še malenkost več kot dva dolarja, je v povprečju odštel 7,10 dolarja. Junija letos je imel v Fordu že 6,5-odstotni delež, s čimer je začel ogrožati prevlado družine Ford.

Ford naj bi bil v najmanjših težavah od treh ameriških avtomobilskih proizvajalcev, saj se je odpovedal državni pomoči, ki jo bosta prejela General Motors in Chrysler. Kljub temu pa se je vrednost njegovih delnic krepko znižala.

Kriza v avtomobilski industriji

Njegova investicijska firma Tracinda Corp., ki je veljala za Fordovega najmočnejšega zunanjega investitorja, je že oktobra napovedala prodajo 133,5 milijona delnic drugega največjega proizvajalca avtomobilov v Ameriki. Kerkorian je začel Fordove delnice prodajati oktobra po ceni 2,43 dolarja za delnico. V ponedeljek so bile vredne 2,22 dolarja. Po izračunih naj bi tako Kerkorian z naložbo v Fordu izgubil med 474 in 800 milijonov dolarjev.

Ameriška podjetja so letos do novembra ukinila skupaj 1,9 milijona delovnih mest, pol milijona samo v novembru, ko se je stopnja brezposelnosti povzpela na 6,7 odstotka. Na krčenje zapravljanja vpliva tudi manjša dostopnost posojil, trije ameriški ameriški proizvajalci avtomobilov – Ford, GM, Chrysler – pa za praznike ustavljajo proizvodnjo, ker avtomobili v tem času ne gredo dobro v prodajo.

Ameriško gospodarstvo je v recesiji od decembra 2007, v tretjem četrtletju letošnjega leta pa je nazadovalo za 0,5 odstotka. V zadnjem trimesečju naj bi strmoglavilo celo za šest odstotkov. Ameriški ekonomist, Nobelov nagrajenec Paul Krugman ocenjuje, da se bo lažje dihalo šele na začetku leta 2010. Ocene, koliko bo kriza stala ameriško gospodarstvo, so različne, vendar pa naj bi do konca krize izpuhtelo v zrak med 1000 do 2000 milijard dolarjev premoženja različnih oblik, od vrednostnih papirjev do nepremičnin.

Svetovni japonski avtomobilski proizvajalec Toyota v tekočem poslovnem letu prav tako pričakuje 1,19 milijarde evrov izgube iz poslovanja, medtem ko je lani zabeležil 18 milijard evrov dobička iz poslovanja. V koledarskem letu 2008 načrtujejo prodajo 8,96 milijona vozil, kar bi bilo štiri odstotke manj kot lani. Družba, ki se sooča s padcem prodaje in negativnim vplivom gibanja tečaja jena, je napovedala zmanjšanje proizvodnje in ustavitev ali proučitev vseh naložb, namenjenih povečanju proizvodnih zmogljivosti.

Načrt vreden 700 milijard dolarjev

Načrt novoizvoljenega predsednika ZDA Baracka Obame za stimulacijo ameriškega gospodarstva bo najverjetneje stal med 675 in 775 milijardami dolarjev, je v nedeljo za televizijo CBS ocenil Obamov svetovalec David Axelrod. Načrt bo usmerjen v dolgoročne infrastrukturne projekte ter investiranje v alternativne vire energije.

O stimulacijskem programu govorijo tudi drugi člani prihodnje administracije, ki bo prevzela delo po inavguraciji Baracka Obame 20. januarja 2009. Razloga sta dva, in to je ohranjanje upanja pri Američanih, da je pomoč na poti, ter ustvarjanje ozračja, da je potrebna nova velika proračunska poraba. Predstavniški dom kongresa za Obamo ne predstavlja težav, ker tam lahko demokrati sprejmejo, kar želijo, vendar pa imajo v senatu republikanci še vedno pravico do blokade in nekatere že prevzema želja po zmanjšanju proračunske porabe.

Posredovanje proti finančni in gospodarski krizi je letos stalo že več kot 1000 milijard dolarjev in ameriške davkoplačevalce morajo prepričati, da je potrebno še skoraj toliko denarja za rešitev iz težav. Nekdanji finančni minister v administraciji Billa Clintona in bodoči predsednik Nacionalnega ekonomskega sveta Larry Summers je za Washington Post napisal, da gre za utrjevanje srednjega razreda in ustvarjanje novih delovnih mest. Načrt naj bi predvideval tri milijone novih delovnih mest. Obama je med kampanjo govoril o dveh milijonih, ampak so ga dogodki prehiteli, saj je ameriško gospodarstvo toliko služb ukinilo samo v letošnjem letu.