Po neuradnih informacijah časnika Finance bo medtem DAB sprejela predlog za poravnavo terjatev do Cimosa, ki jih želi iztožiti. Kakšen natančno je predlog, še ni znano, in ministra danes na vprašanja o morebitni poravnavi nista podala odgovora.
Marić je izjavil, da so danes dobili "naznanilo konkretne ponudbe", ki jo bo slovenska stran poslala tudi v pisni obliki, na njo pa se bodo v Zagrebu tudi odzvali. "Čeprav ministrstvo ne odloča neposredno o tem, bomo uresničili vse okoliščine, da bi dosegli končni dogovor. Verjamem v ta dogovor," je povedal Marić. Kot je dodal, sta hrvaška vlada in ministrstvo za državno premoženje storila prvi pozitivni korak v predmetu, ki sta ga 20 let "zanemarjali obe strani".
Zaradi odprte tožbe DAB se zatika pri realizaciji oktobra sklenjene pogodbe o prodaji 92-odstotnega deleža Cimosa družbi TCH Cogeme, ki je v lasti italijanskega sklada Palladio Finanziaria. Že enkrat podaljšani rok, ki so ga italijanski kupci postavili za izpolnitev vseh odložnih pogojev na poti do prodaje Cimosa, naj bi se sicer iztekel konec meseca.
V odsotnosti dogovora bi bil najslabši scenarij odstop italijanskih kupcev od nakupa in stečaj Cimosa, ki na ravni skupine po zadnjih dostopnih informacijah zaposluje več kot 4000 delavcev, od tega okoli 1100 tudi na Hrvaškem, v istrskih tovarnah v Buzetu, Labinu in Roču.
Terjatev DAB sega v 90. leta minulega stoletja, ko je Cimos pri Riječki banki najel 20 milijonov evrov posojila, po propadu banke pa jih je prevzela DAB, ki je neke vrste hrvaška slaba banka.
Razlog za to, da je po oceni hrvaške strani terjatev, ki naj bi sicer že večkrat zastarala, še vedno "živa", tiči po pisanju medijev v nekaterih potezah vodstva Cimosa, ko je bil na čelu družbe dolgoletni direktor Franc Krašovec. Ta naj bi sklenil sporazum z DAB o ureditvi razmerij, ki ga je Cimos najprej prelomil, a so ga nato znova obnovili. Tožbo je DAB vložila, potem ko dogovora s Cimosom niso dosegli.
Hrvaška stran naj bi sicer do zdaj zavrnila dve poravnalni ponudbi bodočih italijanskih lastnikov. V prvi naj bi Palladio Finanziaria DAB ne glede na izid tožbe ponujal 3,2 milijona evrov takojšnjega plačila, v drugi pa, da bi postali 40-odstotni lastniki hrvaškega dela Cimosa. Poleg tega so bili Italijani hrvaškemu delu Cimosa po pisanju medijev pripravljeni še naprej zagotavljati naročila, plač zaposlenim ne zniževati, čez čas pa odkupiti 40-odstotni lastniški delež.
V reševanje, med drugim tudi s svojimi predlogi, naj bi se vključila tudi DUTB in SDH. Kot zadnjo možnost se je v zadnjih dneh omenjalo, da Slovenija pogodbeno jamči za plačilo odškodnine v primeru, da bo hrvaško sodišče odločilo v prid DAB. Težava pri tem naj bi bila, da bi tovrstno jamstvo Cimosu, katerega reševanje v zadnjih letih je ves čas pod budnim očesom Evropske komisije, pomenilo nedovoljeno državno pomoč.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.