Reforma, ki bo okrepila šibkejše

Ministri 20 industrijsko najbolj razvitih držav so na vrhu pred zasedanjem skupine G20 začrtali smernice za reformo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), največjo v njegovi zgodovini. Glede na sprejete smernice, bi države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, pri sprejemanju odločitev dobile večji vpliv, zmanjšal pa bi se vpliv evropskih držav.

Predsednik IMF Dominique Strauss - Kahn je dejal, da gre za zgodovinski dogovor. "To je največja reforma v zgodovini vodenja institucije," je pojasnil novinarjem po zasedanju s finančnimi ministri 20 industrijsko najbolj razvitih držav sveta v Južni Koreji, kjer se bodo čez tri tedne srečali tudi voditelji članic omenjene skupine.

Več pravic prinaša tudi večje obveznosti

Najbolj pomembna sprememba predvideva, da bodo hitro razvijajoče se države dobile šest odstotkov več moči pri odločanju. Evropa se bo morala v 24-članskem vodstvenem odboru odpovedati dvema od osmih ali devetih sedežev. Trenutno je vodenje IMF še vedno zasnovano tako, da odraža geopolitično stanje po drugi svetovni vojni, ko je bilo telo ustanovljeno. Z gospodarsko rastjo na Kitajskem, v Indiji,  Rusiji in Braziliji pa se je izkazalo, da telo ne funkcionira več dovolj učinkovito. Z novim dogovorom bi te države dobile večjo moč pri glasovanju, hkrati pa jim to prinaša večje finančne obveznosti do sklada in tudi omogoča večji dostop do njegovih sredstev.

Pet največjih članic IMF – ZDA, Japonska, Nemčija, Francija in Velika Britanija – ima v vodstvenem odboru trenutno vsaka svojega predstavnika, lahko pa tudi imenujejo svoje direktorje. Glede na dogovor o reformi pa bi moral po novem te direktorje potrditi vodstveni odbor. ZDA so evropski vpliv pri vodenju hotele še bolj zmanjšati, a so nato pristale na kompromis, ki jim omogoča, da bodo obdržale pravico do veta pri najbolj pomembnih odločitvah. Te pa bodo lahko še naprej sprejete le, če bodo dobile najmanj 85-odstotno podporo.

Vloga IMF je sicer nekakšen nadzor nad svetovnim finančnim sistemom in posreduje v državah, ki jim grozi, da svojih dolgov ne morejo odplačevati. Vpliv organizacije se je med finančno krizo v letih 2008 in 2009 še povečal. V Evropi je najbolj odmevalo posojilo Grčiji, ki sta ji ga skupaj odobrila EU in IMF. Ustanovljen je bil julija leta 1945. Sprva je imel 45 članic, danes pa jih ima kar 187.

Kitajska, Rusija in Savdska Arabija imajo poleg že omenjenih petih članic v vodstvenem odboru že svoje sedeže, preostali del pa volijo države. Tako na primer Nizozemska v odboru predstavlja 12 držav.

Nemčija obtožuje ZDA, da manipulirajo s tečajem dolarja

Po ministrskem zasedanju pa je bil do ameriških zveznih rezerv kritičen nemški minister za gospodarstvo Rainer Brüderle, ki meni, da ZDA umetno manipulirajo s tečajem dolarja. Predvsem je bil kritičen do ameriške politike monetarnega sproščanja oziroma povečanja likvidnosti. "Skušal sem povedati, da je to po mojem mnenju napačna pot. Prekomerno in stalno povečevanje denarja po mojem mnenju posredno vpliva tudi na tečaj," je pojasnil. Gre sicer za obtožbe, ki so večinoma usmerjene proti Kitajski, tokrat pa so letele na ravnanje Washingtona. Ameriški finančni minister Timothy Geithner pa je odgovoril, da podpira močan dolar, hkrati pa je dejal, da ne izvajajo nobene politike za oslabitev valute, s čimer bi povečali izvoz, saj bi bilo ameriško blago v tujini cenejše.