'Kriza ni le italijanska, pač pa svetovna'

Italijanski finančni minister Giulio Tremonti se je danes na temo dolžniške krize v evrskem območju in pritiska trgov na Italijo v Luksemburgu sestal s šefom evroskupine Jeanom Claudeom Junckerjem. Tremonti je po dvournem sestanku dejal le, da so bili pogovori plodni. O sami vsebini pogovora pa ni znanega nič konkretnega. Omenjena sta po sestanku novinarjem dejala, da sta spregovorila o dolžniški krizi.

Hud pritisk finančnih trgov na Italijo pa je vodil v to, da je predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi danes stopil pred poslance. Dejal jim je, da je Italija s sprejetim varčevalnim paketom na pravi poti in da sta politični sistem ter gospodarstvo trdna. Nezaupanje vlagateljev v državo je po njegovem mnenju neutemeljeno.

Berlusconi je dejal, da so banke trdne, podjetja in gospodinjstva pa med najmanj zadolženimi v Evropski uniji. Padci cen delnic italijanskih bank so pretirani. Trgi očitno ne ocenjujejo trdnosti italijanskega gospodarstva in javnih financ, meni Berlusconi.

Berlusconijevi načrti za prihodnost

Premier sicer ocenjuje, da je zdaj treba sprejeti ukrepe za okrepitev gospodarske rasti, kar je mogoče doseči v dogovoru s socialnimi partnerji. Načrt za spodbuditev gospodarske rasti in zaposlovanja namerava vlada socialnim partnerjem predstaviti v četrtek.

Gospodarsko rast, še posebej na revnejšem jugu države, bodo po premierjevih besedah zagotovili tudi devet milijard evrov vredni infrastrukturni projekti, ki jih je vlada sprejela prav danes. Gospodarska rast je, tako meni Berlusconi, glavna naloga te vlade.

K sodelovanju je pozval tudi opozicijo. Vlada bo prisluhnila vsem konstruktivnim predlogom opozicije, da bi državo popeljali iz krize, ki ni le italijanska, ampak svetovna.

Kje je težava?

Pribitki na desetletne italijanske državne obveznice dosegajo nove rekorde in se nevarno približujejo ravnem, ki so v finančne aranžmaje z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom že prisilili Grčijo, Irsko in Portugalsko. Donosi dolgoročnih italijanskih državnih obveznic vztrajajo pri okoli 6,3 odstotka, torej le nekaj pod sedmimi odstotki, ki so omenjeno trojico držav pahnili v javno-finančno krizo.

Vlada naj bi, da bi nekoliko omilila pritiske na ceno zadolževanja, poskušala kupce obveznic zdaj v večji meri najti v Aziji. Predstavniki finančnega ministrstva naj bi se sestali z vlagatelji na Kitajskem, v Hongkongu in Singapurju.

Zaskrbljenost zaradi javnofinančnih razmer v Italiji sicer izvira predvsem iz ocene, da bi morebiten padec države, ki ima tretji največji bruto domači proizvod (BDP) v evrskem območju, močno zamajal stabilnost evra.

Finski premier Jyrki Katainen je dejal, da je celotna Evropa v zelo nevarnem položaju, razmere v Italiji in Španiji pa je označil za alarmantne in strašljive.

Dodajmo pa tudi, da je švicarska centralna banka sporočila, da bo sprejela ukrepe za zaustavitev rasti švicarskega franka, saj je, tako menijo Švicarji, postal močno precenjen. Prav tako pa so prepričani, da tak, kot je sedaj, ogroža domače gospodarstvo.