Prodaja NKBM in Telekoma

Vlada je sprejela strateške usmeritve pri odprodaji državnega deleža Telekoma Slovenija. Predmet prodaje je celoten delež v neposredni in posredni lasti države, družba pa se prodaja skupaj s hčerinskimi družbami (Mobitel, SiOL, Avtenta, GVO in Teledat), je na novinarski konferenci po seji povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Odprodaja je predvidena v treh korakih: z uvrstitvijo delnic na borzo, odprodajo deset odstotkov delnic državljanom in odprodajo 39 odstotkov delnic strateškemu investitorju.

Odprodaja državljanom in strateškemu investitorju bo potekala v dveh fazah, pri čemer bo druga faza sledila tri leta po prvi. Pri tem je Vizjak poudaril, da želijo preko transparentnih mednarodnih postopkov najti Telekomu takšnega partnerja, ki bo še naprej razvijal družbo, ohranil kakovost, nadgradil storitve ter mu omogočal prodor tudi na trge, kjer je sam že prisoten. Poleg ponujene cene bo med merili za izbiro investitorja najpomembnejša pripravljenost, da pristane na devet zavez, ki jih je danes določila vlada.

Vizjak je poudaril, da si želi vlada delnice Telekoma Slovenije čim prej uvrstiti na borzo. "To nam bo pomagalo tudi pri določitvi cene delnice," je pojasnil. Direktor direktorata za elektronske komunikacije na gospodarskem ministrstvu Matjaž Janša pa je napovedal uvrstitev Telekomovih delnic na borzo že v letošnji jeseni.

Državnih še četrtina in ena delnica NKBM

Vlada je obravnavala tudi predlog strateških usmeritev privatizacije Nove kreditne banke Maribor (NKBM). Kot je na novinarski konferenci povedal minister za finance Andrej Bajuk, so potrdili predlagano strategijo, po kateri bo privatizacija druge največje slovenske banke izpeljana v dveh fazah, država pa bo obdržala 25 odstotkov in eno delnico banke.

Vlada bo po Bajukovih besedah v prvem koraku prve faze do 20 odstotkov delnic prodala ključnemu investitorju, zainteresirani kupci pa bodo izbrani na podlagi javnega zbiranja ponudb, zato da bi s tem dosegla najvišjo ceno in druge cilje privatizacije. V nadaljevanju bodo izvedli prestrukturiranje banke, določen delež (pet do 10 odstotkov) pa bodo prodali domačim fizičnim osebam. V drugi fazi namerava vlada preostanek delnic do 25 odstotkov in ene delnice banke ponuditi v prodajo prek mednarodne javne prodaje, je dejal Bajuk.

Mnenja v opoziciji so različna

Mnenja v opoziciji glede predlogov za privatizacijo Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Telekoma Slovenije so različna. V LDS menijo, da bi bila privatizacija po sprejetih modelih nepregledna, medtem ko v SD pristop vlade ocenjujejo kot razumen. Kot je povedal vodja poslanske skupine LDS Anton Rop, je sprejeti koncept privatizacije NKBM posledica "mešetarjenja med različnimi strankami vladajoče koalicije", saj ne sledi jasno razvojnemu cilju NKBM.

V SNS so mnenja, da je vlada sprejela še nedodelane modele, ki jih ni mogoče komentirati, dokler ne bodo dokončni.

Savin: NKBM je uspešna banka

“Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je uspešna banka in dosedanja praksa kaže, da se dobre banke ne prodajajo v celoti,” meni profesor mariborske ekonomske fakultete in strokovnjak za monetarno politiko Davor Savin. Po njegovem mnenju je ustrezna tudi odločitev za postopno prodajo banke, ob tem pa bo država obdržala nadzorni delež. "Ostalo je le še vprašanje, na katerega trenutno še ni odgovora, to je, ali bo prodaja šla k strateškemu partnerju, ali pa bo razpršena na več zainteresiranih partnerjev," je dejal Savin, ki zagovarja prodajo večjemu številu udeležencev.