Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi prvo dopolnitev načrta uvedbe evra in delovno gradivo krovnega zakona o uvedbi evra, ki ureja postopek zamenjave tolarjev v evre, obdobje dvojnega obtoka in bo pravna osnova za prehod iz poslovanja v tolarjih v evre, so sporočili iz Banke Slovenije.
Svet Banke Slovenije je ocenil, da je raven obrestnih mer skladna z doseganjem stabilnega nominalnega tečaja tolarja do evra, hkrati pa so tekoča gibanja inflacije in inflacijska pričakovanja skladna s ciljem srednjeročne stabilnosti cen. Slovenija je novembra lani izpolnila kriterij stabilnosti cen za uvedbo evra, svet centralne banke pa je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija tudi v prihodnje izpolnjevala kriterij stabilnosti cen za uvedbo evra.
Na podlagi razpoložljivih podatkov je svet ocenil, da je možnost inflacijskih pritiskov zaradi previsoke rasti plač majhna. Poleg tega navajajo, da so makroekonomska tveganja glede na zadnje podatke o rasti in strukturi bruto domačega proizvoda (BDP), o rasti stroškov dela in o kratkoročnih indikatorjih omejena. To potrjuje tudi razmeroma nizka stopnja osnovne inflacije. Največje tveganje pa po njihovih pričakovanjih še naprej predstavlja morebitna ponovna občutna podražitev naftnih derivatov.
Po zadnjih ocenah je Slovenija v letu 2005 izpolnila oba fiskalna kriterija za uvedbo evra, je ugotovil svet centralne banke. Kot so še navedli, je državni zbor potrdil proračuna RS za leti 2006 in 2007, po katerih naj bi proračunska primanjkljaja znašala 1,4 odstotka BDP oziroma 1,2 odstotka BDP, iz dopolnjenega konvergenčnega programa iz decembra 2005 pa je razvidno, da znaša srednjeročni cilj za ciklično prilagojen javnofinančni primanjkljaj odstotek BDP, ki naj bi bil postopoma dosežen v obdobju do leta 2008.
Gospodarska gibanja so še naprej ugodna
V tretjem četrtletju se je realni BDP povečal za 3,7 odstotka medletno. Po pričakovanjih je bilo močno trošenje gospodinjstev in države, prispevek menjave s tujino pa se je v primerjavi s prvo polovico leta zmanjšal. Iz popravljenih podatkov državnega statističnega urada izhaja, da je bila povprečna rast v prvih treh četrtletjih lani štiriodstotna, rast industrijske proizvodnje zaostaja za rastjo BDP, dinamika aktivnosti v gradbeništvu se je umirila, precej visoka pa ostaja rast prodaje v trgovini na drobno, je še ugotovil svet centralne banke.
Podatki o gibanju števila prijavljenih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje in anketna stopnja brezposelnosti kažeta na postopno naraščanje brezposelnosti. Kot so izpostavili v centralni banki, je kljub temu trenutna stopnja brezposelnosti v Sloveniji v primerjavi z ostalimi državami EU zaenkrat še vedno relativno nizka. Podrobnejša analiza pokaže, da nižje izobraženi brezposelni veliko težje najdejo ustrezno delovno mesto, medtem ko je stopnja brezposelnosti med višje izobraženimi osebami precej manj zaskrbljujoča, je še menil svet Banke Slovenije.