Predlagan stečaj za družbo CM Celje, v kateri so razmere vsak dan slabše

Upraviteljica družbe Ceste mostovi Celje (CM Celje) v prisilni poravnavi Milena Sisinger ugotavlja, da so razmere v družbi vsak dan slabše. Da bi bila sposobna izvesti sanacijo, se ji zdi malo verjetno, zato okrožnemu sodišču v Celju predlaga, naj ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.

Celjsko sodišče je postopek prisilne poravnave nad družbo CM Celje uvedlo 2. avgusta. Tedaj je vodstvo v načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom ponudilo 50-odstotno poplačilo terjatev v štirih letih ali možnost preoblikovanja dela terjatev v kapital.

Vendar Sisingerjeva po pregledu dokumentacije ugotavlja, da se stanje insolventnosti nadaljuje tudi po začetku postopka prisilne poravnave. Stopnja verjetnosti, da bi izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila dolžniku postati plačilno sposoben, je po njeni oceni nižja od 50 odstotkov. Sodišču zato predlaga, naj CM Celje pošlje v stečaj.

Upraviteljica v ugovoru proti vodenju prisilne poravnave, objavljenem danes na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, pojasnjuje, da CM Celje vse od uvedbe postopka prisilne poravnave z obsegom del ne zagotavlja denarja za plačilo tekočih obveznosti. Zaradi pomanjkanja dela je večina od 300 delavcev napotena na čakanje, družba pa zaposlenim še vedno dolguje plače za julij, prav tako tudi prispevke za izplačane plače vse od aprila.

V družbi CM Celje, ki je v sedmih mesecih ustvarila že 5,6 milijona evrov izgube iz poslovanja, ob tem ne razpolagajo z nobenimi zagotovili, da bodo zagotovljena kakršna koli sredstva za poplačilo preteklih plač in za zagon obratovanja. Medtem ko si vodstvo v načrtu finančnega prestrukturiranja obeta premostitveno posojilo 1,5 milijona evrov, so banke upnice minuli četrtek presodile, da ta načrt ni primerna osnova za odločanje o nadaljnjem poteku prisilne poravnave.

Ob tem v CM Celje po uvedbi postopka prisilne poravnave niso spoštovali omejitev poslov, kot določa insolvenčni zakon. Vodstvo je tako enemu od upnikov omogočilo privilegiran način poplačila terjatve, je ugotovila upraviteljica.