Plin: Evropa si je oddahnila

Direktor Geoplina Alojz Stana je povedal, da so zaradi "diverzifikacije svojih nabavnih virov in s svojimi uspešnimi dnevnimi komercialnimi dogovori za dodatne dobave zemeljskega plina na prostem trgu v preteklih tednih zanesljivo oskrbovali slovenske odjemalce in preprečili negativne posledice širših razsežnosti zaradi prekinjenih dobav“.

Obenem pa so v Geoplinu ocenili, da je za prihodnost pomembna raznolikost dobav zemeljskega plina preko različnih transportnih poti in iz več podzemnih skladišč. To bi bil tudi ustrezen mehanizem, ki bi v primerih izrednih razmer ali višje sile zagotavljal zanesljivo oskrbo prebivalstva ter delovanje trga in gospodarstva v realnih okvirih.

Asistent na katedri za obramboslovje FDV Klemen Grošelj meni, da je ta kriza razkrila, da imamo v Sloveniji slabo energetsko politiko, saj smo skoraj na vseh segmentih odvisni od drugih. Grošelj meni, da je naloga države, da uredi stvari. Zato je potrebna diverzifikacija sistemov, glede katere bi se zgledovali po sosednih državah, na primer Italiji.

Tudi za EU je ključna diverzifikacija energetskih virov

Po končanju plinskega spora, zaradi katerega je pol Evrope ostalo brez plina, je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso izrazil veliko nezadovoljstvo zaradi ravnanja Rusije in Ukrajine pri reševanju krize. "Bil sem zelo razočaran nad tem, kako sta se vodstvi teh dveh držav pogajali,“ je poudaril in dodal, da tako sistematičnega kršenja sporazumov še ni videl. Hkrati pa je povedal, da sta Rusija in Ukrajina pomembni partnerici in da je v interesu EU, da še naprej razvija odnose z njima.

Po njegovih besedah pa se mora EU osredotočiti predvsem na hiter razvoj infrastrukture za energetske potrebe ter spodbujati diverzifikacijo energetskih virov in poti.

Plinska kriza je najbolj prizadela države, ki niso imele rezerv

Posledice so najbolj občutile tiste države v jugovzhodni Evropi, ki zemeljski plin dobivajo skoraj izključno iz Rusije. S prekinitvijo oziroma močnim zmanjšanjem dobav ruskega plina so se soočile tudi članice EU Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Italija in Francija. Ukrajina je Bolgariji in Moldaviji plin dobavljala tudi iz lastnih rezerv.

Na Hrvaškem so zaradi pomanjkanja plina razglasili izredne razmere, hrvaški distributer zemeljskega plina Plinacro pa je že 10. januarja ustavil dobavo plina vsem odjemalcem, razen t. i. zaščitenim porabnikom, med katere spadajo gospodinjstva, bolnišnice, šole, vrtci in druge ustanove javnega značaja. Zaradi teh ukrepov je bilo tako prizadetih okoli 900 odjemalcev.

Ozadje plinske krize

Rusija je z novim letom uradno zaradi neporavnanih dolgov prekinila dobavo plina Ukrajini, ta pa naj bi začela nedovoljeno jemati plin, ki ga Rusija prek ukrajinskega ozemlja pošilja v Evropo. Ukrajinci so sicer poravnali nekaj več kot poldrugo milijardo dolarjev od skupaj 2,1 milijarde dolarjev dolga, vendar ne želijo plačati zamudnih obresti v višini 600 milijonov dolarjev. V Gazpromu pa so napovedali, da brez poplačil teh obresti ne bodo znova odprli 'pipe' Ukrajini.

Slovenija je bila o redukcijah dobave zemeljskega plina iz Rusije obveščena 6. januarja. 7. januraja opolnoči pa se je znašla na seznamu držav, ki so v celoti ostale brez plina iz Rusije. V Geoplinu, ki slovenskim odjemalcem zagotavlja približno 95 odstotkov zemeljskega plina, so polno aktivirali preostale nabavne vire in uspelo jim je zagotoviti nemoteno oskrbo s plinom.

Geoplinu je uspelo zagotoviti nove transportne poti in praznjenje svojega skladišča v Avstriji. S tem ukrepom jim je uspelo takoj po izpadu ruskega dobavitelja zagotoviti dodatne količine zemeljskega plina za slovenski trg.