Urad za varstvo konkurence je po zagotovilih direktorja Andreja Plahutnika postopek presoje koncentracije med Pivovarno Union in Pivovarno Laško poskušal voditi korektno. Urad je poskušal spisati odločbo o skladnosti povezave med pivovarnama, ki je najbliže izvedljivosti, je na današnji novinarski konferenci dejal Plahutnik.
Odločba je po njegovih besedah kompromisna in za izpolnitev vseh pogojev bo potrebno soglasje vseh strank. Ob tem je Plahutnik ponovil, da imajo stranke v postopku - Pivovarna Laško, Interbrew in Pivovarna Union - pravico vložiti tožbo na upravno sodišče, ki bo odločilo, ali je urad pravilno ugotovil dejansko stanje in podal pravilno pravno kvalifikacijo.
V postopku, ki je bil zelo dolg, urad ni ugotovil, da je koncentracija med Unionom in Laškim nastopila, zato je zavrnil zahtevo Interbrewa. Zavrnil pa je tudi zahtevo Laščanov, da odobri koncentracijo na podlagi njihove priglasitve. "Pogoji, kot jih je predlagala Pivovarna Laško, niso zadostni, da se odpravijo vsi tisti elementi, ki jih zakon o preprečevanju omejevanja konkurence opredeljuje kot elemente, ki izključujejo ali bistveno omejujejo učinkovito konkurenco," je pojasnil Plahutnik.
Urad pa, kot je znano, soglaša s koncentracijo med Unionom in Pivovarno Laško pod določenimi pogoji. Kot je dejal Plahutnik, je urad presodil, da so ti pogoji potrebni, in sicer zato, ker bi sicer dejansko nastopilo obvladovanje trga v višini 90 odstotkov na relevantnem trgu piva. Z odprodajo enega od dveh vrst piva se po mnenju urada ta nevarnost ustvarjanja monopola na tem trgu odpravi. "Portfeljski učinek je namreč eden od učinkov, ki lahko pomeni izključevanje učinkovite konkurence," je odločitev urada argumentiral njegov direktor. Prenos blagovne znamke Union Grand oziroma Union pivo je sicer vezan na predhodno soglasje skupščine Uniona, na kateri bodo Laščani lahko uveljavljali vse glasovalne pravice.
Plahutnik je pojasnil, da so dodatni pogoji vedno izpostavljeni zato, da zagotovijo skladnost koncentracije s pravili konkurence. Pogoji so po njegovih besedah dvojne narave, in sicer obstajajo pogoji, ki naložijo določeno ravnanje, in strukturni pogoji. "Negativni učinki v primeru Union - Laško so učinki na standardnem svetlem pivu in portfeljski učinki. Običajno se pri tovrstnih pogojih naloži odprodaja dela kapacitet, s čimer pa bi onemogočili eno ali drugo pivovarno in tak pogoj bi bil preveč rigorozen. Urad je zapisal, da se zagotovi tehnične ali ostale pogoje v Ljubljani ali Laškem," je pogoj, ki zahteva prenos blagovnih znamk Union Grand, Union pivo, Radenska ACE in Oda, obrazložil varuh konkurence. Laščani morajo omenjene blagovne znamke prenesti vsaj za obdobje treh let. Toliko časa je po Plahutnikovih besedah potrebno, da se prepozicionira blagovna znamka.
Če do koncentracije med Unionom in Laščani do vstopa Slovenije v Evropsko unijo ne bo prišlo, ob čemer bi se morebiti bistveno spremenile okoliščine, ki jih je urad upošteval ob izdaji odločbe, je potrebno koncentracijo ponovno priglasiti, je pojasnil Plahutnik. "Tudi v tem primeru bi prišlo do naše pristojnosti, ker zadeva ne presega vrednostnih pragov," je poudaril. Dodal je, da bi bilo po novih pravilih ob morebitni kršitvi mogoče, da bi Evropska komisija ocenila, da nacionalna institucija ni sposobna uporabljati enotnih pravil igre in bi zato sama prevzela te pristojnosti.
Plahutnik je sicer pojasnil, da Evropska komisija kot institucija, s katero urad redno komunicira, nima nobenih pristojnosti nad primerom Union - Laško in tudi nikoli posredovala, čeprav se je o tem veliko špekuliralo. Dejstvo pa je, tako Plahutnik, da lahko komisija izpostavi vprašanje uporabe pravnih pravil konkurence v posameznem primeru. "Evropska komisija je postavila vprašanje, kdaj bo odločba izdana, ni pa je zanimala sama vsebina odločbe. To ne pomeni neposrednega pritiska iz Bruslja," je pojasnil direktor urada za varstvo konkurence.
Interbrew bo izpodbijal del Plahutnikove odločbe
Interbrew, ki bo sicer sprožil tudi upravni postopek proti odločbi ministrice Petrinove, v kateri je ta zavrnila zahtevo Interbrewa po izločitvi Plahutnika iz postopka odločanja, je napovedal, da bo izpodbijal pretežni del odločbe varuha konkurence. Belgijci pa bodo razmislili tudi o sporu z državo Slovenijo, če bodo ugotovili, da so njeni organi napačno vodili postopke. V mislih imajo uporabo mednarodnih sporazumov o zaščiti naložb, ki jih je Slovenija podpisala z Belgijo in Nizozemsko, predvidevajo pa arbitražno reševanje sporov. V Interbrewu sicer še vedno upajo, da tak ukrep ne bo potreben ter da se bo v sodnih postopkih ugotovilo, da je odločba urada za varstvo konkurence nezakonita in bo zato razveljavljena.
Z odločbo so nezadovoljni tudi v Unionu, saj po njihovem mnenju kompromisna odločitev urada za varstvo konkurence ne rešuje nastalega položaja, s tem pa ostaja prihodnost Uniona nejasna in negotova. Odločitev varuha konkurence je po njihovem mnenju krivična, saj grožnja o prodaji blagovne znamke Union še obstaja. Tak razvoj dogodkov pa po njihovem mnenju lahko pelje tudi do izgube delovnih mest in do ukinitve celotne proizvodnje piva in brezalkoholnih pijač v Ljubljani.
