Gospodarstvo

Pismo vladi: 'Modela pomoči podjetjem ne podpiramo, nujna dodatna pomoč'

Ljubljana, 05. 12. 2022 15.45 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Delodajalska združenja niso zadovoljna s predlogom zakona o pomoči za gospodarstvo za omilitev posledic energetske krize. Zato so na predsednika vlade Roberta Goloba naslovila pismo, v katerem ga opominjajo, da so vladi poslala že več predlogov, kako bi lahko pomagala podjetjem zaradi visokih cen energentov. Dodala so tudi, da modela pomoči podjetjem ne podpirajo.

Delodajalske organizacije Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so premierja Roberta Goloba v pismu najprej spomnile, da se podjetja zaradi visokih cen električne energije soočajo z več težavami. Kot so izpostavili, bi lahko zaradi visokih položnic kmalu izgubila konkurenčno prednost pred tujimi podjetji, pa tudi okrnila delovno silo.

Spomnili so tudi, da so v preteklih mesecih na premierja naslovili že "vrsto predlogov rešitev za ohranitev nujno potrebne gospodarske aktivnosti, zagotavljanje konkurenčnosti in delovnih mest v gospodarstvu", a da nedavno predstavljeni predlog zakona o pomoči za gospodarstvo za omilitev posledic energetske krize ni sestavljen učinkovito. Na podlagi razprave na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta so oblikovali skupno stališče, da modela pomoči podjetjem ne podpirajo, so dodali.

"Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce, ki je bila sprejeta 29. novembra in začela veljati 30. novembra, žal ni dosegla svojega namena," so zapisali v pismu.
"Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce, ki je bila sprejeta 29. novembra in začela veljati 30. novembra, žal ni dosegla svojega namena," so zapisali v pismu. FOTO: Shutterstock

"Cene električne energije, ki jo dobavitelji ponujajo poslovnim odjemalcem, so še vedno bistveno višje, kot je bilo kalkulirano v modelih, ki so tvorili osnovo za oblikovanje vrst pomoči. Hkrati so tudi višje, kot jih dosegajo oz. po katerih zaklepajo pogodbe konkurenti v tujini," so zapisali v pismu. Dodali so, da podjetjem, ki že imajo opravljene delne zakupe oz. krovne pogodbe, pa ponudniki ne želijo posredovati ponudbe po uredbi. 

Vlado so nato pozvali, naj predlog zakona spremeni tako, da bo tudi malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji zagotovljena pomoč v skladu s smernicami Evropske komisije v delu oz. da se tudi njih vključi v skupino, kjer velja t. i. cenovna zavora, kjer cena megavatne ure ne sme preseči 180 evrov. Za energetsko intenzivna in vsa druga podjetja, ki zaradi visokih vstopnih kriterijev posebne pomoči ne bodo mogla koristiti, pa naj vlada zagotovi posebno pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti.

"To pomoč naj vlada čim prej priglasi pri Evropski komisiji. Priglasitev bo zaradi pričakovanih težkih pogajanj z Evropsko komisijo zahtevala angažma najvišjega vrha slovenske vlade," so tudi zapisali. Poleg tega so še opozorili, da v nasprotnem primeru zaradi visokih cen energentov slovenska podjetja ne bodo več konkurenčna s tujimi. 

Elektrika dražja tudi za gospodinjske odjemalce

Kot smo že poročali, je porast cene električne energije opazen tudi pri gospodinjskih odjemalcih. V tretjem četrtletju se je cena elektrike za gospodinjstva podražila za 0,25 evra za kilovatno uro. Za negospodinjske odjemalce se je cena za kilovatno uro elektrike brez DDV povišala za četrtino, in sicer na 0,204 evra za kilovatno uro.

Cene elektrike za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, tudi tiste v večstanovanjskih stavbah, ter za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb je vlada s septembrom omejila na 0,118 evra za kilovatno uro po višji tarifi, 0,082 evra za kilovatno uro po nižji tarifi in 0,098 evra za kilovatno uro po enotni tarifi.

Kot izhaja iz pisma delodajalskih združenj, pa si želijo uvedbe kapice električne energije tudi pri srednjih in malih podjetjih. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

marker1
05. 12. 2022 18.50
+3
Da imamo tako drago elektriko, so kriva naša distribucijska podjetja, ki so našo državno elektriko preprodajala na mednarodnih borzah in si delila nagrade za "uspešno delo".
marker1
05. 12. 2022 18.46
+3
Komentatorji se ne zavedate resnosti položaja. Če moraš za elektriko plačati trikrat toliko kot prej, se to pozna veliko na proizvodnih stroških. Podjetje lahko tudi zato propade.
Zelo123
05. 12. 2022 17.36
-3
Zdi se, da za temi zahtevami tiči ogroženost lastnikov. Petnajst milionarjev je bilo iz neke firme med sto najbogatejšimi. Država pa je subvencionirala čakanje na delo za delavce, ti milionarji pa kot, da se njih ne tiče. Delat naj gredo.
Dolar Kramp
05. 12. 2022 17.23
-1
Delat se spravte. Privatniki neki, delavci pa na minimalcu. Nora država.
Zelo123
05. 12. 2022 17.23
+0
Kakšna državna pomoč neki, lastniki firm naj odigrajo svojo vlogo, naj vložijo svoj denar ali pa naj spremenijo lastništvo.
tornadotex
05. 12. 2022 16.50
+2
Ne vem zakaj na vladi mečkajo z ukrepi, to kar je sedaj ni nič,umiranje na obroke...kot da smo slutili,da je tole vladanje ena sama polomija.
Moncsa
05. 12. 2022 16.33
+6
Ma vi tam na Zbornici ste res eni golobi. Nobenemu ni jasno, da POMOČ je samo prekladanja denarja z enega kupa na drugi? Kaj misliš, kdo bo plačal pomoč gospodarstvu? Javna uprava??? Vi od vlade bi morali zahtevati GOSPODARSTVU PRIJAZNO POLITIKO, ne pa neke pomoči. Ovce.
marker1
05. 12. 2022 18.48
+4
Od te vlade ni pričakovati gospodarstvu prijazne politike. Mesec bi kar razdelil delnice zasebnih podjetij med zaposlene.