Mehdorn: Možni so trije scenariji

Mehdorn je vladi ponovno predlagal ter predstavil predlog ustanovitve slovenskega logističnega holdinga, s čimer naj bi prišlo do ohranitve delovnih mest ter do pozitivne sinergije, od katere bi imeli koristi tako v Slovenskih železnicah kot v Luki Koper in v Intereuropi ter drugih podjetjih, ki bi se še morebiti vključila v holding. Pahor, ki pravi da bo odločitev znana decembra, je ideji močno naklonjen, prvi nadzornik Intereurope Bruno Korelič odgovarja, da je rešitev mogoča tudi brez povezovanja, predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko pa je zgrožen nad izjavami, da Luka Koper ni konkurenčno pristanišče.

Mehdorn: 'Možni so trije scenariji'

V zadnjih mesecih je tako po Mehdornovih besedah postalo jasno, da Slovenske železnice same ne bodo prišle do denarja, da se Luka Koper sooča z vse večjo konkurenco in da je potrebno prestrukturiranje zadolženosti Intereurope. Pravi, da so možni trije scenariji. Če ne bi naredili ničesar, bi po njegovem mnenju Slovenija izgubila svoj geostrateški položaj in logistično znanje, izgube pa bi bile tudi v finančnem smislu. Če bi se najprej lotili prestrukturiranja železnic in nato ostalega, bi to v prihodnjih letih pomenilo 250 milijonov evrov stroškov, rezultatov pa ne bi bilo. Mehdorn zato priporoča tretjo možnost: prestrukturiranje in povezovanje hkrati.

Pri oblikovanju holdinga je najprej nujno takojšnje prestrukturiranje Slovenskih železnic, zagotovitev dodatne likvidnosti Intereurope in izboljšanje poslovanja Luke Koper. Sledila bi ustanovitev integrirane družbe, ki pa jo mora najprej potrditi slovenska vlada. Zato je treba, tako meni Mehdorn, čim prej pripraviti predlog za odločitev vlade.

Vse tri poslovne enote bi bile v 100-odstotni lasti slovenskega logističnega holdinga, večinski lastnik holdinga pa bi bila slovenska vlada. "Je pa treba vzeti v obzir tudi dejstvo, da bi lahko vlada v prihodnje morda našla zanimivega tujega investitorja. Vladi priporočamo, da v holdingu obdrži vsaj 51-odstotni lastniški delež," je pojasnil Mehdorn.

Predstavniki Luke Koper ter Intereurope so skeptični

"Za pristanišče ni kakšnih resnih problemov, posodobitev železniške infrastrukture tudi ni vprašljiva, Intereuropa pa bo šla svojo pot, kar pomeni, da se mora predvsem dokapitalizirati in iskati strateškega partnerja, ki ji bo odprl nove trge in nove možnosti," je ob srečanju dejal prvi nadzornik Intereurope Bruno Korelič. "Projekt bi lažje podprl, če bi bil končni cilj izhodišče za povezovanje z velikimi globalnimi logisti. Toda tega nismo slišali. Sama organizacija pa ne rešuje problema," še pravi.

Korelič prav tako dvomi, da bi bil kakšen resen svetovni igralec na logističnem trgu zadovoljen z 49-odstotnim lastništvom, kot predlaga Mehdorn. "Vsak, ki želi aktivno upravljati, mora imeti večino," je poudaril in še dodal, da je sicer odločitev o oblikovanju logističnega holdinga v rokah vlade. Če ima za to potreben denar, ki po njegovih predvidevanjih ni davkoplačevalski, potem bo do oblikovanja holdinga prišlo.

Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko pričakuje nevtralnost, torej enak sprejem vseh ladjarjev in v nadaljevanju možnost sodelovanja s številnimi železniškimi operaterji. Koper je majhno pristanišče, zato mora biti dovolj fleksibilno in odprto. "Na podlagi do sedaj predstavljenih gradiv, razprav, predstavitev in drugih znanih dejstev se ne moremo pozitivno opredeliti do predlaganega projekta," je dejal. Govoriti, da Luka Koper ni konkurenčno pristanišče, pa po njegovih besedah ni resno. "Mi rastemo izjemno. Samo na kontejnerskem segmentu smo imeli 34-odstotno rast," je dejal in poudaril, da so s takšno rastjo zanimivi tako za ladjarje kot za logistične operaterje.

Pahor predlog podpira

Pahor Mehdornov predlog podpira in meni, da bi bilo v nasprotnem primeru vsako od teh podjetij samo izpostavljeno konkurenčni tekmi in možnost, da bi v njej zmagalo, je bistveno manjše, kot če bi si za uspeh prizadevala skupaj. "Zamisel o holdingu ni nastala zato, kot nekateri prehitro sklepajo, da bi z njo sanirali Slovenske železnice. Nastala je zato, ker so snovalci te zamisli pogledali širše, celotno logistično dejavnost, jo umestili v evropski prostor in primerjali konkurenčne prednosti in rešitve," je zagotovil Pahor in pojasnil, da je sanacija Slovenskih železnic le eden od derivatov oblikovanja holdinga.

Sindikati Luke Koper in Intereurope ter sindikat državnih organov nad Pahorjevim svetovalcem niso navdušeni. "Da je naše stališče pravilno, potrjujejo nekatere zadnje izjave predsednika vlade in resornega ministra," poudarjajo. Predsednik vlade naj bi namreč po navedbah sindikatov jasno povedal, da Slovenija sama ni sposobna modernizirati Slovenskih železnic, kar z drugimi besedami pomeni, da jih lahko sanira le tuji strateški partner. "To pomeni, da želi tuji strateški partner na lahek način in z minimalnimi sredstvi lastniško obvladati slovenski logistični prostor in da ima pri svoji nameri blagoslov slovenske vlade," so poudarili.

Prve tovrstne slovenske konference na področju logistike, ki je ena strateških prednosti Slovenija, je vesel tudi minister za promet Patrick Vlačič, ki je prepričan, da bi bila Slovenija zaradi geografskega položaja in znanja lahko logistična platforma za srednjo in vzhodno Evropo. "Če res verjamemo, da logistika je primerjalna prednost, potem jo dajmo tudi izkoristiti," je pozval.

Vlačič si ne zamišlja, da bi morali tovor iz Luke Koper dalje voziti po avtocesti

Vlačič se zaveda, da je interes posameznih podjetij v nekaterih točkah različen, vendar je pa po njegovem mnenju jasno, da koprsko pristanišče brez moderne železniške infrastrukture ne bo moglo razviti svojih potencialov. Trenutno namreč pretovori 16 milijonov ton na leto, glede na prostorsko planiranje pa bo lahko pretovorila 40 milijonov ton. "In jaz si ne znam zamišljati, da bi to povečano kapaciteto pristanišča prepeljali po avtocesti," je opozoril minister.

Gradnjo drugega tira in ostale železniške infrastrukture tako vidi kot nujno, da bo Luka Koper sploh lahko izkoristila potenciale. Hkrati se morajo tudi Slovenske železnice spremeniti in se modernizirati ter uvesti poslovni model, ki bo kos izzivom prihodnosti. "Dobro razvita železniška infrastruktura, moderen železniški prevoznik in dobre špedicijske storitve so nujni pogoj, da bomo pri tem uspešni," meni minister.