Pahor: Potrebujemo drug drugega

Nova vlada bo podprla zdravi del gospodarstva, predvsem izvoznike, in z ukrepi pomagala, da bodo prejemnice državnih poroštev v bančnem sektorju dale denar podjetjem. "Potrebujemo drug drugega, od vašega uspeha je odvisen naš uspeh," je gospodarstvenikom na Poslovni konferenci Portorož danes povedal novoizvoljeni predsednik vlade Borut Pahor.

To po njegovih besedah pomeni paradigmo neke nove politike, saj si "ne moremo privoščiti, da še naprej živimo z nekaterimi otroškimi boleznimi tranzicije". Izpostavil je pomen dialoga in preseganja delitev. Nova vlada želi po njegovih besedah ustvariti družbeno atmosfero, v kateri bo tekel dialog o tem, kaj je dobro in najboljše. Kriza ni produkt naših napačnih ravnanj, za to ni kriva vlada v odhodu, je poudaril.

Leto 2009 bo težko za vse, je podčrtal Pahor, a vlada si bo prizadevala, da bodo ljudje namesto strahu imeli upanje. "Trdno sem prepričan, da bomo izšli kot zmagovalci," je dodal. Vlada se po njegovih besedah ne bo vtikala v posamezne odločitve podjetij, vendar je močna vlada potrebna za močan trg – za to, da ustvari ustrezne pogoje.

"Slovenija je del razvitega sveta. Ne more dajati zelo originalnih odgovorov na izzive, a zdi se mi nevarno, če bi le čakala na recepte, ki bi jih ponudil razviti svet," je dejal. Spomnil je na izkušnje Slovenije z začetka 90. let prejšnjega stoletja. "Iz zelo neugodne situacije smo se izvlekli s svojo velikopoteznostjo. V enaki situaciji smo danes, ne vidim razloga, da ne bi prav tako obrnili neugodne situacije v prid naših stremljenj," je dejal. Poudaril je, da lahko krizo razumemo tudi "kot veliko priložnost za nekaj strateških potez, ki jih v času konjunkture ne bi storili".

Pahor si ne želi, da bi prednostno gasili požare v podjetjih. Seveda bo nova vlada po njegovih besedah pomagala tudi opešanemu delu gospodarstva, a "naj se ne pričakuje, da bomo metali denar v vrečo brez dna". Ključno pa je, da z razvojno politiko pomaga zdravemu delu gospodarstva, predvsem izvoznikom, ki najbolj čutijo posledice krize, je poudaril.

Fiskalno razbremenitev gospodarstva skupaj s svojo ekipo razume kot doprinos države pri prebroditvi krize. Napovedal je varčevanje države, a ne pri naložbah v tehnološki razvoj. "Ne moremo več razdeliti, kot ustvarimo, tudi v pogojih recesije moramo ustvariti več, kot bomo razdelili – a tako, da se bomo seveda vsi videli v tem," je izpostavil.

Napovedal je spodbude za podjetja, ki bodo zaposlovala novo delovno silo. "Čas ni primeren za pasivno socialno politiko, treba je razmišljati, kako ustvariti več," je izpostavil. Delavce, ki bodo izgubili službo, bodo z ustreznimi ukrepi poskušali prekvalificirati na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

Po njegovem mnenju je pomembno, da je Slovenija odprta za tuje naložbe. Izkušnje iz soseščine so nas naučile, da je pomembno, da nekatere pomembne finančne ustanove – Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav – in nekateri drugi poslovni subjekti ostanejo v večinski domači lasti. Napovedal je krepitev gospodarske diplomacije.

Takoj po imenovanju v DZ v petek bo vlada začela dialog z delodajalci, sindikati, s predstavniki starejše, mlajše generacije in kmetske populacije. Čim prej bodo pripravljeni podzakonski akti, v postopku sprejemanja želi Pahor slišati pripombe.

Poleg fiskalnega naj bi vlada ustanovila tudi ekonomski svet, nekakšen miselni gremij za iskanje strateških odgovorov na izzive slovenskega gospodarstva. "Dajte znanje, izkušnje, pamet na razpolago tej državi, ker jih ta hip krvavo potrebuje," je dejal.

Med ukrepi nove vlade je naštel uveljavitev metode ciljem prilagojenega proračuna, sprejetje svežnja varčevalnih ukrepov, popravke splošne davčne olajšave, uveljavitev posebne stanovanjske olajšave, dodatne stimulativne davčne ukrepe za reinvestiranje kapitalskih dobičkov, spodbujanje nadzora finančnih trgov, spopad z davčnimi utajevalci in brezkompromisni pregon gospodarskega kriminala.

Nova vlada "ima ambicije", da nekatere nadzorne funkcije države – UVK, ATVP – prenese pod okrilje Banke Slovenije, načrtuje ustanovitev agencije za nadzor in regulacijo finančnega sistema ter centralne agencije za javna naročila.

V torek se je sestal z direktorjem urada za varstvo konkurence Janijem Soršakom, je sporočil, in sicer "prvič, zadnjič in nikoli več". Tako kot drugim regulatorjem mu je pojasnil, da imajo polno podporo vlade in da naj ga obvesti o morebitnih pritiskih, izvajalcem pritiskov pa "bomo stopili na prste".

Izjavo kandidata za finančnega ministra Franca Križaniča glede dviga minimalne plače je treba razumeti kot osebno stališče, je poudaril. "V teh časih je slišati veliko stališč, zaslišanje Gasparija je stvari postavilo na pravo mesto," je dejal. "Gaspari bo moja desna roka, je nekdo, ki mu lahko zaupam strateško presojo, koordinacijo financ, gospodarstva in trga dela," je še pojasnil.