Osem milijard za slovenske banke

Slovenija sprejema nove ukrepe za zagotovitev stabilnosti domačega finančnega sistema. S spremembami zakona o javnih financah bo z današnjim dnem med drugim zagotovila do osem milijard evrov poroštev za refinanciranje domačih kreditnih ustanov. Kar je malo manj, kot znaša letni slovenski proračun. Ukrepi bodo v veljavi najdlje do konca leta 2009, izvedli pa jih bodo, če se bodo izkazali za potrebne.

Med spremembami in dopolnitvami zakona o javnih financah, ki jih je ministrstvo za finance v dogovoru z Banko Slovenije ter ostalimi nadzorniki finančnega sistema danes predlagalo vladi, sta tudi možnost posojil domačim kreditnim ustanovam, zavarovalnicam, pozavarovalnicam in pokojninskim družbam ter možnost za dodelitev kapitalskih injekcij države kreditnim ustanovam s sedežem v Sloveniji.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril odhajajoči finančni minister Andrej Bajuk, je s tem korakom oblikovan pravni okvir za sprejemanje in izvajanje ukrepov za nadaljnje zagotavljanje stabilnosti slovenskega bančnega sistema. Odločitev se po besedah ministra Bajuka umešča v okvir sprejetih odločitev na ravni držav Evropske unije in območja evra, upošteva pa tudi posebnosti finančnega sistema Slovenije.

Ob splošnem nihanju finančnih trgov ter v izogib dvomom v stabilnost slovenskega finančnega sistema je po navedbah ministrstva tudi Slovenija zagotovila možnost uporabe ukrepov, s katerimi "bi v primeru potrebe lahko hitro in učinkovito zagotovili ohranitev stabilnosti slovenskega finančnega sistema".

Prvi ukrep vlade je bil zagotovitev neomejenega jamstva za bančne vloge

Prvi ukrepi za zagotovitev nemotenega finančnega poslovanja bank so bili sprejeti že na zadnji seji vlade, 14. oktobra. Takrat je vlada sprejela novelo zakona o bančništvu, s katero je uveljavila neomejeno jamstvo za bančne in hranilniške vloge fizičnih oseb ter malih in mikro podjetij. Ustanovili pa so tudi posebno skupino, ki bo urejala področje finančne krize v času medvladja. Skupino vodi odhajajoči finančni minister Andrej Bajuk.

Podlage za sprejetje predloga novele zakona o javnih financah so potrdili v petek na posebnem sestanku omenjene skupine nadzornikov finančnega sistema, ki sta se je poleg predstavnikov finančnega ministrstva, Banke Slovenije, agencije za zavarovalni nadzor in agencije za trg vrednostnih papirjev udeležila tudi Mitja Gaspari in Franc Križanič, ki naj bi v novi vladi delovala na področju financ in gospodarstva.

Odhajajoči premier Janez Janša je ob sprejemu novele zakona o bančništvu poudaril, da slovenske banke s slabimi naložbami niso prizadete in da zavarovalnice in skladi tudi dobro poslujejo. Prihaja pa do težav pri bančnem servisiranju gospodarstva. Zaradi porušenega zaupanja je namreč ta del gospodarstva prizadet. Po mnenju premierja je tako ključno vprašanje, kako zagotoviti normalno servisiranje. „Temu bodo namenjeni vsi napori in ukrepi,“ je tako pojasnil. Kot enega izmed možnih ukrepov pa je Janša navedel še zagotavljanje nekaterih likvidnostnih sredstev zaradi slabega meddržavnega trgovanja.

Bajuk pa je na današnji novinarski konferenci povedal, da je problem v tem, "da je eden ključnih virov financiranja, medbančni trg v tujini, trenutno zamrznjen".

Slovenci imamo še vedno največji delež premoženja v bankah

Sicer pa imamo Slovenci v bančnih vlogah s 37 odstotki še vedno največji delež svojega finančnega premoženja. Delež premoženja v lastniških vrednostnih papirjih in lastniškem kapitalu dosega 25 odstotkov, v enem letu pa se je zmanjšal za tri odstotne točke, je povedal direktor oddelka finančne stabilnosti v Banki Slovenije Tomaž Košak.