Bush dosegel svoje

Voditelji držav skupine G20 so v Washingtonu dosegli številne načelne dogovore o ukrepanju proti sedanji svetovni finančni krizi in preprečevanju njene ponovitve, ki jih bodo vzeli v roke finančni ministri držav in poskušali uveljaviti do naslednjega vrha.

Ameriški predsednik George Bush je dosegel, da so v dolgo skupno izjavo po vrhu dodali zavezanost svobodnemu tržnemu gospodarstvu. Izjava pravi, da bodo reforme uspešne le, če bodo temeljile na načelih svobodnega tržnega gospodarstva, to je spoštovanju prava, zasebne lastnine, odprte trgovine in investicij, konkurenčnosti ter učinkovitem regulacijskem sistemu.

Sicer pa vrh G20 ni postregel s korenitejšimi predlogi reform, ki so jih želele evropske države, prav tako pa zaradi ameriškega nasprotovanja ni bil sprejet predlog o usklajenem sprejetju fiskalnih stimulacij za pomoč svetovnemu gospodarstvu, ki ga je finančna kriza, ustvarjena v ZDA, potisnila na rob recesije ali tudi čez. Voditelji G20 so se dogovorili, da so fiskalni ukrepi za pospeševanje nacionalne gospodarske rasti ustrezni, prav tako pa so priznali pomen nižanja obrestnih mer za zmanjšanje posledic finančne krize.

Britanski premier Gordon Brown je po zasedanju dejal, da so sprejeli pomembne sklepe glede trgovine, finančne stabilnosti in gospodarske rasti. Bush pa je poudaril, da so sprejeli dober kažipot, čeprav je še veliko dela, ker sam vrh ne bo rešil vseh svetovnih problemov. Mednarodni denarni sklad (IMF) in Forum za finančno stabilnost sta že v petek napovedala oblikovanje sistema za zgodnje opozarjanje na krize, kar je nato vrh G20 v svoji izjavi v soboto sprejel.

Izjava G20 pravi, da so voditelji odločeni utrditi sodelovanje za obnovo globalne gospodarske rasti ter za sprejetje potrebnih reform v svetovnem finančnem sistemu. Izjava določa šest področij, ki jim je namenjena posebna pozornost. To so regulacije tistih delov finančnih trgov, ki so vplivali na poslabšanje finančne krize, ki se je začela v ZDA lani s propadanjem hipotekarnih posojil, poglobila pa letos jeseni, ko so začele propadati finančne ustanove, ki so posojila, predelana v vrednostne papirje, kupovale in prodajale.

Voditelji so se strinjali, da je treba povečati preglednost različnih finančnih derivativov ter reformirati načine kompenzacij vodilnim v finančnih podjetjih, ker je sedanji sistem vzpodbujal nepremišljena tveganja. Strinjali so se tudi o reviziji svetovnih računovodskih pravil in finančnih potreb mednarodnih finančnih ustanov, kot je IMF. Voditelji G20 so se prav tako zavzeli za oblikovanje seznama posebej pomembnih finančnih ustanov, katerih propad bi lahko ogrozil svetovni finančni sistem.

Na ameriško pobudo so v izjavi odpravili vsak dvom, da bi lahko kakšno mednarodno telo prevzelo nalogo reguliranja finančnih ustanov po državah. Izjava pravi, da so regulacije odgovornost nacionalnih vlad kot prvih na obrambni črti pred finančno nestabilnostjo. Ker pa so trgi danes vse bolj globalni, je potrebno večje sodelovanje med nacionalnimi regulatorji in utrjevanje mednarodnih standardov, "kjer je to potrebno".

EU in ZN pozdravljata dogovor

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering in generalni sekretar ZN Ban Ki Moon sta dogovor pozdravila. Poettering ga je označil kot dober signal za boljšo transparentnost finančnih trgov, opozoril pa, da je treba opraviti še veliko dela. Izrazil je še pripravljenost Evropskega parlamenta za sodelovanje pri uresničevanju prihodnjih dogovorov na podlagi načel "socialnega tržnega gospodarstva".

Ban je pozdravil "dogovor o mednarodnem usklajevanju paketov za oživitev gospodarstva, dogovor o novih regulativah trga v izogib prihodnjim krizam, bolj vključujoče gospodarske politike ter dogovor o potrebi po izogibanju trgovinskega in investicijskega protekcionizma". V izjavi je tudi pozdravil zavezanost k "nadaljevanju partnerstva, sodelovanja in multilaterizma".

Švica, ki ni sodelovala na vrhu G20, pa je danes pozvala Washington, da jo vključi v delovne skupine, ki so predvidene v okviru uresničevanja sklepov z vrha, saj si želi, da bi v tem procesu sodelovali glavni finančni akterji.