V Steklarni Rogaška se bo konec tedna začel remont prve od treh dotrajanih talilnih peči, s katerim bodo v največjem talilnem loncu, ki napaja 62 odstotkov steklarske proizvodnje, zamenjali opeko. Denar zanjo so zagotovili dolžniki steklarne - ta je od januarja v prisilni poravnavi -, naložba v obnovo vseh treh peči pa je ocenjena na 1,7 milijona evrov.
Obnova dotrajanih talilnih peči je za proizvodnjo Steklarne Rogaška ključna, saj bo zagotovila višjo kakovost steklene mase in izdelkov pa tudi nemoteno proizvodnjo, ki se je doslej zaradi okvar na pečeh pogosto ustavljala. Obnova peči za delavce pomeni predvsem večjo varnost, ki je bila pogosto ogrožena zaradi okvar in izliva steklene mase, kakršen je bil 23. maja.
Ali bo prisilna poravnava uspešna in se bo načrtovana sanacija družbe sploh začela, pa bo odvisno od tega, ali bo poravnalni senat potrdil predlog finančne reorganizacije steklarne, ki ga mora do 15. septembra predložiti uprava pod vodstvom Bojana Bevca.
Novi lastniki Rogaške štiri banke?
Naložba v obnovo vseh treh peči je ključna tudi za začetek sanacije prezadolžene in tehnološko zastarele steklarne. Kot je znano, so v četrtek prišle v javnost po neuradni poti pridobljene ugotovitve revizijske hiše Deloitte&Touche, po katerih so bili med letoma 2000 in 2003 številni podatki o poslovanju Steklarne Rogaška prirejeni, revizorska poročila hiše Ernst&Young podpisana brez pridržkov, banke zavedene, nekaj časa je bila le tretjina dolga pokrita s sklepi nadzornikov, štiri milijarde tolarjev dolga pa je posledica prekoračenih pooblastil.
Korak bliže k sanaciji steklarske proizvodnje v Rogaški Slatini pelje tudi napovedana odločitev štirih slovenskih bank - Nove Ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor, Banke Celje in SKB -, da bodo, če se bo skupščina delničarjev Steklarne Rogaška konec avgusta odločila za spremembo terjatev v lastniške deleže, postale lastnice steklarne. V primeru, da bo prisilna poravnava s sklepom sodišča tudi pravnomočno potrjena, pa bodo banke, nove lastnice steklarne, za izvedbo postopka zagotovile 200 milijonov tolarjev.
