'NLB potrebuje dodaten kapital'

NLB po besedah predsednika uprave banke Boža Jašoviča potrebuje precej več dodatnega kapitala od 250 milijonov evrov. V naslednjih letih zapade namreč od 600 do 700 milijonov instrumentov hibridnega kapitala in če ga želi banka nadomestiti z najbolj kakovostnim kapitalom, potrebuje veliko večjo vsoto, med 400 in 600 milijonov, je danes dejal v DZ.

Jašovič je v okviru nujne seje odbora DZ za finance in monetarno politiko na temo dokapitalizacije NLB ponovil, da banka potrebuje dodaten kapital.

Trije razlogi

Med razlogi je navedel tri. Glede na spreminjajočo se regulativo EU bodo evropske banke že za obstoječ obseg poslovanja namreč potrebovale več najbolj kakovostnega (Tier 1) kapitala.

Dokaz za to bo po Jašovičevih besedah že 23. julija, ko bo odbor evropskih bančnih nadzornikov objavil rezultate stresnih testov 91 bank v EU in videlo se bo, da je NLB s šestodstotno kapitalsko ustreznostjo, ko gre za Tier 1 kapital, na repu v EU. To lahko povzroči padec bonitete, težje zadolževanje v tujini in posledično še slabši rezultat in šibkejšo posojilno dejavnost, je povedal.

Zakonske zahteve banka sicer izpolnjuje, a večina evropskih bank se je kapitalsko že dodatno okrepila. Pojasnil je, da je banka v preteklosti financirala svoj razvoj s hibridnimi instrumenti, ki pa so v temelju dolžniški. Večina (med 600 in 700 milijonov evrov) jih zapade v naslednjih letih in banka jih mora nadomestiti z bolj kakovostnim kapitalom.

Kot drugi razlog je izpostavil dejstvo, da se slabšanje portfelja v Sloveniji nadaljuje. Število podjetij, ki zamuja pri obveznostih, še narašča, pojavljajo pa se tudi stečajni postopki, zato se nekatere načrtovane izgube že uresničujejo, je povedal

Tretji razlog, ki je za zdaj bolj hipotetičen, pa je po Jašovičevih besedah potreba po dodatnem kapitalu v primeru ponovne rasti posojilne dejavnosti.

Kakšna je strategija banke?

Predsednik uprave največje slovenske banke je obenem ponovil, da je strategija banke do 2015 konsolidacijska in ne ekspanzivna. Za uresničevanje strategije tako ne potrebuje kapitala, saj ga bo s prodajo naložb nekaj sprostila, a to ne bo dovolj glede na omenjene razloge.

Številka 200 do 250 milijonov je tako po Jašovičevi oceni minimalna številka, ki je prej obliž. Banka zato potrebuje veliko več kapitala, je dejal. Za dolgoročno stabilnost naj bi bil maksimalni znesek dokapitalizacije od 400 do 600 milijonov evrov, ostalo pa bo morala zagotoviti sama, je sklenil.

Predsednik odbora Anton Rop (SD) je sicer na zahtevo poslanske skupine SLS v okviru točke dnevnega reda o dokapitalizaciji NLB na današnjo sejo povabil tudi premierja Boruta Pahorja, ministra za razvoj in evropske zadeve Mitjo Gasparija in ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika. Ker se ti seje iz različnih razlogov niso udeležili, je odbor proceduralno sklenil, da točko preloži na eno od naslednjih sej, ko bo lahko v bolj polni zasedbi dobil vse potrebne informacije v zvezi s tem vprašanjem. Na seji je bil danes sicer nekaj časa, do odhoda na vrh koalicije na Brdu pri Kranju, prisoten tudi minister za finance Franc Križanič. Ta je sprva ugotovil, da gre za preliminarno razpravo, saj so priprave na dokapitalizacijo šele v teku. Vseeno je ugotovil, da je razprava na mestu. Minister pričakuje, da bo dokapitalizacija banke glede na napovedano donosnost kapitala v strategiji NLB donosna investicija za državo in jo bo lahko izvedla v okviru bilanca B državnega proračuna, če bo DZ temu pritrdil.

Na vprašanje Andreja Vizjaka (SDS), kako je odločitev za dokapitalizacijo NLB odvisna od vizije vlade o strukturi slovenskega finančnega sistema, je Križanič povedal, da je slovenski finančni sistem odvisen od evropskega, saj je odprt za igralce v Evropi in svetu, ki želijo na njem konkurirati in prispevati k izboljševanju storitev, prav tako lahko slovenski subjekti delujejo na širšem evropskem in svetovnem finančnem trgu.

Je pa NLB po Križaničevih besedah subjekt, ki dobro pozna domač trg in je pomembna za financiranje slovenskega gospodarstva. Opozoril je tudi, da obstajajo primeri v svetu, ko se je zaradi izgube neodvisnosti najpomembnejših bank v nekaterih državah zmanjšala posojilna dejavnost.

Križanič je sicer poudaril, da se lahko neodvisnost banke zagotovi tudi, če vsega dodatnega kapitala ne bo prispevala država. Omenil je možnost delničarskega sporazuma, kjer bi se opredelile bistvene vloge posameznih lastnikov ter njune medsebojne odnose in obveznosti.