Kot navaja časnik Delo je med 37 toženimi posameznicami in posameznikivečina nekdanjih in nekaj sedaj zaposlenih v družbah Gospodarsko razstavišče in Ljubljanski sejem, družbeno premoženje so v začetku 90-ih oškodovali za 91,35 milijona tolarjev, vrniti pa bi morali skupaj z zamudnimi obrestmi več od 541 milijonov tolarjev.
Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanje je nepravilnosti – oškodovanje družbenega premoženja – ugotovila med pregledom že pred petimi leti, ko so revidirali lastninsko preoblikovanje med 1.1.1990 in 31.12.1992. Ugotovili so, da so vodilni po prenizki ceni prodajali osnovna sredstva, neutemeljeno odpisovali terjatve, neustrezno zmanjševali osnovni kapital v Gospodarskem razstavišču, nesorazmerno delili dobiček družbe Ljubljanski sejem, po 1.1.1993 pa so premoženje Gospodarskega razstavišča neustrezno zmanjševali tudi s prenosom dejavnosti na družbo Pomurski sejem v Gornji Radgoni, ki jo je leta 1993 ustanovil Ljubljanski sejem.
Revizijsko poročilo je bilo predano državnemu tožilstvu in kriminalistični policiji, vodstvo razstavišča pa je na poročilo agencije vložilo tožbo, ki pa še ni dobila epiloga. Doslej so bili prestavljeni že številni naroki, za 9. aprila pa je sklican še en poravnalni narok.
Mestna občina Ljubljana, ki je večinska lastnica ljubljanskega sejmišča o primeru po poročanju časnika Delo nočejo dajati izjav, vpleteni pa zatrjujejo da do oškodovanja družbenega premoženja ni prišlo, opozarjajo pa tudi, da bodo v primeru, da jim bo naložena vrnitev sredstev, bankrotirali.