Nemški Franfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) se je razpisal o zadnjem znižanju bonitetnih ocen za Slovenijo. Našo državo so nemški novinarji označili za "Španijo Srednje Evrope".
Slovenija se mora hkrati spopadati z bančno krizo, padcem gospodarske rasti in okorelimi strukturami socialne države. Njene banke imajo najslabšo kapitalsko pokritost v vsej regiji, so zapisali.
"Majhna Slovenija ima slabo poletje," so začeli v FAZ in navedli zadnja znižanja ocen kreditnega dolga državi – bonitetna agencija Moody's ji je v četrtek oceno znižala z A2 na Baa2, agencija Standard & Poor's (S&P) pa z A+ na A. Obete za naprej sta obe agenciji ohranili negativne.
Podobne izjave kot v Sloveniji so dajali tudi v Španiji
Slovenska vlada s finančnim ministrstvom na čelu se je na znižanje odzvala z razočaranjem in zagotovila, da država ne potrebuje finančne pomoči EU ter – tudi ob morebitnem poslabšanju pogojev na finančnih trgih – nima težav z refinanciranjem proračuna.
A "tovrstne izjave smo slišali tudi iz Španije, dokler niso naraščajoči stroški financiranja Madrida prisilili, da zaprosi za pomoč", dodaja FAZ in piše, da Slovenija, nekdanji "priden otrok postkomunistične ekipe v EU", danes velja za "Španijo Srednje Evrope". Ob tem med drugim spomni, da naj bi državni dolg do konca leta presegel 54 odstotkov BDP ter da zahtevana donosnost na 10-letne slovenske obveznice občasno že presega sedem odstotkov.
Kateri so naši največji problemi po mnenju Nemcev?
Največji problem države so "črne luknje v treh največjih slovenskih bankah, ki so v večinski lasti države". Kot med drugim z navajanjem agencije Moody's ugotavlja časnik, NLB po dveh dokapitalizacijah še ni sposobna sama kompenzirati izgub. Podobno velja za Abanko Vipa, dokapitalizacija katere naj bi bila dogovorjena konec oktobra.
"Slovenske banke imajo najslabšo kapitalsko pokritost med vsemi državami v regiji, vključno z Madžarsko in Romunijo," še piše FAZ. Tržni delež tujih bank je zelo nizek, Slovenija pa je v veliki meri zaprt trg, za kar je poskrbel "z oligarhi prepleten politični razred".
Banke so morale poleg nepremičninskega booma s krediti financirati politično odločene prevzeme, posledica pa je najhujša bančna kriza v zgodovini države.
Problem slabih kreditov se je kazal že dolgo, a so ga zanikali, premier Janez Janša pa mora sedaj poskusiti v kratkem času popraviti škodo, ki so jo povzročila tri leta leve koalicijske vlade, še piše FAZ. Kot dodaja na koncu, sta bili dve pomembni odločitvi v parlamentu – o zajezitvi javnega dolga in državnem holdingu – preloženi na jesen.
KOMENTARJI (477)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.