Blaž Bračič, član uprave NLB Skladi, pravi, da se ogromen delež depozitov v prihrankih prebivalstva vleče že leta, uvedbe ležarin pa so prinesle zgolj to, da ljudje fizično občutijo negativno realno donosnost, ki jo depozit prinaša že nekaj časa. "Težava je, ko ljudje plačajo za to, da imajo denar na banki, to občutijo in se tega zavedajo," pojasnjuje in dodaja, da je tako velik delež prihrankov v depozitih zelo neoptimalen. Glede na razvito Evropo je Slovenija namreč na repu držav po deležu prihrankov, ki jih imajo prebivalci naložene na finančnih trgih, torej v delnicah, obveznicah in v vzajemnih skladih.
Tudi Radivoj Pregelj, višji upravljavec TriglavSkladi pravi, da inflacija v zadnjih 10 letih ni bila težava, zato se varčevalci s tem niso pretirano ukvarjali, sedaj pa ta že močno trka na naša vrata. Majska inflacija v Evroobmočju se je zvišala na 2 odstotka, v ZDA pa že na 5 odstotkov. "Že res, da je to deloma posledica rasti cen nafte in hrane od lanskih nizkih nivojev, a vseeno se pričakuje, da se bo inflacija v naslednjih letih gibala med 2 in 3 odstotki, kar pa že ni več zanemarljiv nivo, da ne bi bilo dobro pogledati po alternativah," pravi Pregelj.
Kakšne so alternative?
Slovenci smo znani po tem, da želimo imeti v lasti svojo nepremičnino. Cene teh so skočile v nebo. Se je torej smiselno v teh časih podati v nakup nepremičnine? Bračič opozarja, da je težava pri nakupu nepremičnine ta, da moraš imeti visok znesek, ki ga vložiš, posledično pa imaš tako »vsa jajca v eni košari«. Kljub vsemu meni, da bi srednjeročno lahko cene nepremičnin še narasle. "Zaradi nizkih obrestnih mer, efekta ležarin, splošne zaljubljenosti Slovencev v nepremičnine in pomanjkanje ponudbe, mislim, da je na srednji rok potenciala za rast še nekaj, na dolgi rok pa je za vsakogar bolj smiselno, da denar razporedi," pravi.
Da vlaganje v nepremičnine ni tako enostavno, kot se lahko zdi na prvi pogled, še posebej, če nam je cilj, da je tudi donosno, pa pravi Pregelj. "Zelo pomembna je lokacija nepremičnine, sam donos, ki ga od nepremičnine lahko pričakujemo in nenazadnje, koliko znašajo vzdrževalni stroški. Na splošno so v povprečju bruto donosi pri nepremičninah nekaj odstotnih točk nižji kot pri delnicah, upoštevajoč vzdrževalne stroške pa še nekoliko nižji," pojasnjuje.
Bračič ob tem dodaja, da je lahko delež naložb tudi v nepremičnine, vsekakor pa ne gre zanemariti naložb v svetovne delnice, obveznice, za nepoučene je najenostavnejša pot do njih preko vzajemnih skladov. Borza je sicer na svojem vrhuncu, pravijo nekateri, spet drugi pa, da je prostora za rast še nekaj. Bračič se strinja, da o hudi pregretosti borze, glede na raven obrestnih mer, ki so v svetu, ter količini denarja, ne moremo govoriti. Strinja pa se, da so delnice lanskoletnih zmagovalcev, tehnoloških podjetij, kot so Google, Apple, Microsoft in Facebook, že nekoliko drage. Precejšnji potencial pa vidi v panogah, ki so bile lani na udaru, kot so potovanja, storitve, letalske družbe, pa tudi banke.
Da bo vlaganje na borzo donosno tudi v prihodnje, predvsem če se vlaga na dolgi rok, pa meni Pregelj. "Zaradi ekspanzivnih monetarnih in fiskalnih politik, ki podpirajo trge, se še naprej pričakuje ugodno gibanje tečajev delnic. Tečaji so resda letos že lepo pridobili, ampak tudi poslovanje podjetij, tako v Evropi, kot v ZDA je bilo v letošnjem prvem četrtletju rekordno, kljub epidemiji. Pričakuje se, da bo tako tudi v preostalem delu leta," pravi.
Edina večja grožnja bi lahko prišla iz večje rasti inflacije, kar pa po njegovem mnenju ni najbolj verjeten scenarij. Se pa morajo vlagatelji, ki pridejo na kapitalske trge, vseeno zavedati, da so padci na trgih normalen pojav, saj se v povprečju zgodijo trikrat letno za 5 odstotkov, enkrat letno za 10 odstotkov, na tri leta pa za 20 odstotkov. Je pa možnost skupne negativne donosnosti izjemno majhna, če vlagamo na 10 in več let, tudi če smo na trg vstopili po najvišjih vrednosti in v najslabšem trenutku. "Prav zato je težko razumljivo, zakaj imamo Slovenci tolikšen del sredstev na bankah, kjer realno kar veliko izgubljamo," pravi Pregelj.
A sestava finančno naložbenega načrta ni enostavna, zato Bračič svetuje sestanek s finančnim svetovalcem, ki bo posamezniku svetoval naložbe v skladu z njegovim profilom. Samo na osnovi treh dejavnikov – nivo prihrankov, odnosa do tveganja in napovedanega časa varčevanja, lahko finančni svetovalec naredi zelo dober finančni načrt. "Starejšim, ki niso pripravljeni prevzeti naložbenega tveganja, svetujemo manjši delež naložb v delnice, več v obveznice, nekaj tudi v depozite. Mlajšim pa svetujemo delniške naložbe, ki imajo večji potencial za rast, kot npr. nepremičnine," poda primer Bračič.
V Sloveniji nasvete finančnih svetovalcev poišče malo ljudi, veliko jih ima denar namreč raje kar doma, v nogavici. Pa je to pametno? S hrambo denarja doma se resda izognemo ležarinam v višini 0,5 odstotka letno, za zneske nad 100.000 evrov, vsekakor pa se ne izognemo izgubi vrednosti denarja zaradi inflacije, pojasnjuje Pregelj. Da varčevanje 'v nogavici' prinaša številna tveganja, meni tudi Bračič. Eno izmed njih je inflacija, ki se je sploh ne zavedamo, nam pa po tiho skozi leto pobere dva odstotka.
Stanje denarnih sredstev gospodinjstev v slovenskih bankah je sicer aprila letos znašalo 23,2 milijard evrov, kar je rekordno. A kot pravi Pregelj, se delež denarja, ki je shranjen doma, v resnici ne povečuje. V zadnjih nekaj letih se je celo rahlo zmanjšal. Vrednost gotovine v obtoku znaša okrog 5 milijard evrov. Hramba denarja doma pa s sabo nenazadnje prinese tudi večje tveganje kraje in manjšo praktičnost ob sami uporabi.
Riziko varčevanja doma je izredno visok, kljub vsemu pa je dobro vedeti, da varnih naložb ni. Tudi žlahtne kovine, zlato, ki je bilo zgodovinsko v razmerah inflacije dober inflacijski ščit, ni absolutno varna naložba. Bi pa vseeno lahko bil zanimiva naložba, saj njegova cena trenutno še ni toliko narasla, kot so pričakovanja v tej inflaciji, pravi Bračič, a še enkrat opozarja, da je bistvo naložb razpršenost.
Pregelj pa poudarja, da je za ohranjanje vrednosti prihrankov ključnega pomena, da varčevalci vsaj del privarčevanih sredstev vložijo na kapitalske trge. "Povprečni letni donos, ki so ga investitorji dosegli na razvitih delniških trgih v zadnjih 100 letih, kljub vsem krizam, je znašal okrog 10 odstotkov," pravi.
Kam torej s prihranki?
Kam s privarčevanimi prihranki je najprej odvisno od vsakega posameznika, od njegovih potreb, želja, načrtov za prihodnost in ročnosti varčevanja, pravi Pregelj in pojasnjuje, da je v trenutnih razmerah vsekakor najbolj smiselno prosta denarna sredstva, ki jih investitorji ne nameravajo porabiti za tekoče izdatke in so namenjeni varčevanju, vsaj deloma investirati v delnice ali delniške vzajemne sklade. Obveznice so v tem trenutku zaradi tveganj višanja inflacije manj zanimive. Regijsko gledano je na prvem mestu najbolj privlačna Evropa, ki se krepi tako na makro področju kot tudi z uspešno precepljenostjo prebivalstva. Posledično se bo to občutilo v dobrih rezultatih poslovanja podjetij, meni.
"Sledijo ZDA, kjer je tudi makroekonomska situacija izjemno dobra in kot taka zelo dober temelj za poslovanje podjetij v prihodnje. Sektorsko gledano vidim največ perspektive v sektorjih tehnologije, zaradi najbolj robustne fundamentalne pozicije, sektorju komunikacijskih storitev, potrošnih dobrin. Dobro naj bi delale tudi delnice iz sektorjev industrije ter surovin in materialov," pravi in dodaja, da so možna alternativa lahko tudi nepremičnine. "Veliko bolj bi bil previden pri investiranju v kriptovalute, kjer se obeta večja regulacija, v nekaterih primerih celo prepoved imetništva," zaključi.
KOMENTARJI (253)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.